Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za otroka in širše – celotno družino. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu vpisati v prvi razred osnovne šole, potem pa lahko predlagajo odložitev šolanja. Zakaj se starši vsako leto v večjem številu odločajo za kasnejši vstop v prvi razred in ali je strah nekaterih, da med vrtcem in šolo ni mehkega prehoda, upravičen?
Število odlogov vstopa v 1. razred se vsako leto povečuje. Vzroki za to so različni.
Pred desetimi leti je bilo v prvi razred vpisanih dobrih pet odstotkov takšnih, ki bi morali v šolo že leto prej, danes je takšnih otrok v generaciji več kot dvanajst odstotkov. Najpogostejši razlog za izdajo odločb o odložitvi začetka šolanja so govorno-jezikovne motnje. Na eni strani so v postopke vključeni otroci z odločbami logopedov ali recimo psihologov, ki že imajo znane težave v razvoju in so dalj časa v obravnavi. Vsako leto pa je več tudi takšnih odlogov, za katere prvo pobudo podajo starši sami in se nato obrnejo na strokovne delavce, da vseeno pridobijo mnenje, ki ga šola zahteva. "Starši smo postali zelo zaščitniški, potem pa so tu tudi pričakovanja o tem, kakšna bi šola morala biti," pove dr. Nina Novak iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Učiteljica razredne stopnje na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor Polona Legvart: "Vrtec in šola ne pomenita noč in dan. To je mehek prehod in tega se morajo zavedati tako učitelji, šolske uprave, ravnatelji in ministrstvo."
Tako kot mora prvi razred devetletke na nekaterih šolah na popravni izpit, so enotne sogovornice, morajo tudi starši včasih drugače gledati na vse skupaj. Pred prvim vstopom v šolo naj bi otrok samo kazal radovednost za to, kaj sliši in vidi, razvil pa naj bi vsaj določeno mero samostojnosti, pove psihologinja Melita Zagorc Vegelj iz Osnovne šole Leskovec pri Krškem.
"Starši naj ne pričakujejo od svojih otrok, da bodo 120-odstotni. Naj bodo pripravljeni iti v to, naj se nekako sprostijo. Zdi se mi, da vsak starš hoče, da bo otrok odličen in če otrok tega potem ne kaže, je to takoj problem."
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za otroka in širše – celotno družino. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu vpisati v prvi razred osnovne šole, potem pa lahko predlagajo odložitev šolanja. Zakaj se starši vsako leto v večjem številu odločajo za kasnejši vstop v prvi razred in ali je strah nekaterih, da med vrtcem in šolo ni mehkega prehoda, upravičen?
Število odlogov vstopa v 1. razred se vsako leto povečuje. Vzroki za to so različni.
Pred desetimi leti je bilo v prvi razred vpisanih dobrih pet odstotkov takšnih, ki bi morali v šolo že leto prej, danes je takšnih otrok v generaciji več kot dvanajst odstotkov. Najpogostejši razlog za izdajo odločb o odložitvi začetka šolanja so govorno-jezikovne motnje. Na eni strani so v postopke vključeni otroci z odločbami logopedov ali recimo psihologov, ki že imajo znane težave v razvoju in so dalj časa v obravnavi. Vsako leto pa je več tudi takšnih odlogov, za katere prvo pobudo podajo starši sami in se nato obrnejo na strokovne delavce, da vseeno pridobijo mnenje, ki ga šola zahteva. "Starši smo postali zelo zaščitniški, potem pa so tu tudi pričakovanja o tem, kakšna bi šola morala biti," pove dr. Nina Novak iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Učiteljica razredne stopnje na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor Polona Legvart: "Vrtec in šola ne pomenita noč in dan. To je mehek prehod in tega se morajo zavedati tako učitelji, šolske uprave, ravnatelji in ministrstvo."
Tako kot mora prvi razred devetletke na nekaterih šolah na popravni izpit, so enotne sogovornice, morajo tudi starši včasih drugače gledati na vse skupaj. Pred prvim vstopom v šolo naj bi otrok samo kazal radovednost za to, kaj sliši in vidi, razvil pa naj bi vsaj določeno mero samostojnosti, pove psihologinja Melita Zagorc Vegelj iz Osnovne šole Leskovec pri Krškem.
"Starši naj ne pričakujejo od svojih otrok, da bodo 120-odstotni. Naj bodo pripravljeni iti v to, naj se nekako sprostijo. Zdi se mi, da vsak starš hoče, da bo otrok odličen in če otrok tega potem ne kaže, je to takoj problem."
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Neveljaven email naslov