V uredništvo 1. programa Radia Slovenija smo prejeli elektronsko sporočilo poslušalca, ki pravi, da je zaposlen v privatnem sektorju, kot varnostnik na tožilstvu, kjer ima vsakodnevno veliko neposrednih stikov s strankami, ki prihajajo na tožilstvo. Opravljati mora vsa dela, ki so povezana z varnostjo ljudi in premoženja, kar pomeni evidentiranje stranke, merjenje temperature, površinski telesni pregled (torej neposreden stik). Za to delo ne prejema nobenega kriznega dodatka, ki zadeva delo v obdobju covida, v primerjavi z nekaterimi zaposlenimi na tožilstvu, ki imajo neprimerno manj opravka s strankami in dodatek dobijo. Prepričan je, da vlada zaposlene v zasebnem sektorju, ki so ravno tako izpostavljeni tej nevarnosti, v primerjavi s tistimi v javnem sektorju diskriminira. Po odgovor smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo.

Kdo je med epidemijo upravičen do kriznega dodatka?

V uredništvo smo prejeli elektronsko sporočilo poslušalca, ki pravi, da je zaposlen v privatnem sektorju, kot varnostnik na tožilstvu, kjer ima vsakodnevno veliko neposrednih stikov s strankami, ki prihajajo na tožilstvo. Opravljati mora vsa dela, ki so povezana z varnostjo ljudi in premoženja, kar pomeni evidentiranje stranke, merjenje temperature, površinski telesni pregled (torej neposreden stik). Za to delo ne prejema nobenega kriznega dodatka, ki zadeva delo v obdobju covida, v primerjavi z nekaterimi zaposlenimi na tožilstvu, ki imajo neprimerno manj opravka s strankami in dodatek dobijo. Prepričan je, da vlada zaposlene v zasebnem sektorju, ki so ravno tako izpostavljeni tej nevarnosti, v primerjavi s tistimi v javnem sektorju diskriminira.

Obrnili smo se tudi na pristojno ministrstvo. Povzetek odgovora Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

"Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Zakonodaja tako postavlja splošen okvir delodajalcem, da glede na zahtevnost dela dodatke opredelijo ali v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivnih pogodbah.

V zvezi z dodatki je treba pojasniti še, da interventna zakonodaja v Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 določa v primeru situacij iz 55. in 56. člena določeno vrsto dodatkov (v določenih primerih velja tudi za zasebni sektor), kjer gre za dodatke zaradi začasne prerazporeditve zaradi nujnih potreb in za dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 pa je v petem odstavku 33. člena dodatno zagotovil pravico do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19 tudi osebam, ki pri izvajalcu opravljajo delo prek zunanjega izvajalca.

Na koncu dodajamo, da je PKP7 določil tudi pravico do posebnega kriznega dodatka. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije namreč v prvem odstavku 85. člena določa, da vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Namen kriznega dodatka je, da delavci, ki v času epidemije opravljajo delo, hkrati pa je njihova mesečna plača nižja od seštevka dveh minimalnih plač, prejmejo za to aktivnost določeno vrsto nagrade. In sicer gre za prejemek v višini 200 EUR, ki ga nato delodajalec prejme povrnjenega s strani države."