Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, naj v čim večji meri napoti delavce na delo od doma
Po raziskavi, ki jo je izvedel Valicon, v tem hipu v celoti od doma dela samo osem odstotkov ljudi, deset odstotkov pa jih poleg dela od doma obiskuje še pisarno – glede na november bi lahko od doma delalo bistveno več zaposlenih. Vsaj vsak četrti, ki hodi na delovno mesto, bi lahko delal od doma. Andraž Zorko meni, da je poziv predsednika vlade prepozen:
Tak poziv bi moral priti jeseni lani, ko bi ga upoštevalo veliko več zaposlenih kot danes. Zaupanje v vlado pri obvladovanju epidemije je toliko nižje, da tudi zaradi tega ne bo takega odziva, kot bi ga želeli doseči danes.
Zorko ugotavlja še, da je zdaj prekužen veliko večji del prebivalstva, majhen del je celo cepljenih, tudi zato nekateri ne čutijo potrebe, da bi ostali doma. V nekaterih panogah je delo od doma zelo omejeno. V klasičnem proizvodnem podjetju od doma lahko delajo le zaposleni v pisarnah, proizvodni delavci ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov pa ostajajo na delovnem mestu, pravi generalni direktor Eti-ja Tomaž Berginc:
Poziv predsednika vlade je po eni strani smiseln, po drugi stani pa ni vedno uresničljiv in mi bomo en del proizvodnje zagotovo obdržali, ob vseh ukrepih, ki jih imamo, saj imamo res veliko naročil.
V Uniorju je podobno, od 1700 zaposlenih jih od doma lahko dela le od 50 do 100, pravi predsednik uprave Darko Hrastnik, prav veliko manevrskega prostora za delo od doma nimajo. Če bi morali krčiti proizvodni del, bi bile posledice zelo velike.
Mi po večini delamo za avtomobilsko industrijo, pri čemer velja sistem dobave 'just in time' in če ne bi dobavljali, bi lahko ogrozili svoje kupce, kar bi se lahko kazalo kratkoročno in dolgoročno.
Drugače je v podjetjih, kjer zaposleni delajo v pisarnah in za računalnikom. Tako na primer v računalniškem podjetju Cosylab že od jeseni od doma dela skoraj 90 odstotkov zaposlenih – zato večjih sprememb v prihodnjih dneh ne načrtujejo. Rok Šabjan pove, da bodo teh razmerah skušali še nekoliko povečati obseg dela od doma in tako vsaj simbolno pokazati, da se da.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, naj v čim večji meri napoti delavce na delo od doma
Po raziskavi, ki jo je izvedel Valicon, v tem hipu v celoti od doma dela samo osem odstotkov ljudi, deset odstotkov pa jih poleg dela od doma obiskuje še pisarno – glede na november bi lahko od doma delalo bistveno več zaposlenih. Vsaj vsak četrti, ki hodi na delovno mesto, bi lahko delal od doma. Andraž Zorko meni, da je poziv predsednika vlade prepozen:
Tak poziv bi moral priti jeseni lani, ko bi ga upoštevalo veliko več zaposlenih kot danes. Zaupanje v vlado pri obvladovanju epidemije je toliko nižje, da tudi zaradi tega ne bo takega odziva, kot bi ga želeli doseči danes.
Zorko ugotavlja še, da je zdaj prekužen veliko večji del prebivalstva, majhen del je celo cepljenih, tudi zato nekateri ne čutijo potrebe, da bi ostali doma. V nekaterih panogah je delo od doma zelo omejeno. V klasičnem proizvodnem podjetju od doma lahko delajo le zaposleni v pisarnah, proizvodni delavci ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov pa ostajajo na delovnem mestu, pravi generalni direktor Eti-ja Tomaž Berginc:
Poziv predsednika vlade je po eni strani smiseln, po drugi stani pa ni vedno uresničljiv in mi bomo en del proizvodnje zagotovo obdržali, ob vseh ukrepih, ki jih imamo, saj imamo res veliko naročil.
V Uniorju je podobno, od 1700 zaposlenih jih od doma lahko dela le od 50 do 100, pravi predsednik uprave Darko Hrastnik, prav veliko manevrskega prostora za delo od doma nimajo. Če bi morali krčiti proizvodni del, bi bile posledice zelo velike.
Mi po večini delamo za avtomobilsko industrijo, pri čemer velja sistem dobave 'just in time' in če ne bi dobavljali, bi lahko ogrozili svoje kupce, kar bi se lahko kazalo kratkoročno in dolgoročno.
Drugače je v podjetjih, kjer zaposleni delajo v pisarnah in za računalnikom. Tako na primer v računalniškem podjetju Cosylab že od jeseni od doma dela skoraj 90 odstotkov zaposlenih – zato večjih sprememb v prihodnjih dneh ne načrtujejo. Rok Šabjan pove, da bodo teh razmerah skušali še nekoliko povečati obseg dela od doma in tako vsaj simbolno pokazati, da se da.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.
Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.
Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.
V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.
Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
Za rakom v Sloveniji letno zboli pribljižno 80 otrok in mladostnikov. Resna bolezen, ki ogrozi zdravje, je huda izkušnja za vsakogar in za celotno družino. Če gre za otroka, ki si šele utira pot v svet, pa je izkušnja toliko hujša. A tudi tu gre za zgodbe neslutenega poguma, vztrajnosti in borbe. Ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku svojo izkušnjo deli Jan, 18letnik, ki je s sovrstniki s podobno izkušnjo povezan v okviru Inštituta Zlata pentljica.
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.
Na svetovni dan radia se o povezanosti radia in demokracije pogovarjamo s portugalskim pisateljem. José Luís Peixoto se je rodil v letu revolucije nageljnov. Aprila 1974 je Gibanje oboroženih sil izvedlo državni udar in odprlo pot demokraciji. Znak za začetek upora je dal radio, ko je predvajal zmagovalno skladbo festivala, na katerem Portugalska izbira potnika na Evrovizijo. Tisto leto je bila to skladba E depois do Adeus (Po slovesu), ki jo poje Paulo de Carvalho.
Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).
Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.
Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.
Neveljaven email naslov