Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol, govorimo o šolajoči populaciji in njihovih starših, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.

Ob ponovnjem zaprtju vrtcev in šol se moramo spomniti tudi na to, da so študenti doma že več kot eno leto

Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol govorimo o stiskah šolajoče populacije in njihovih staršev, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Študenti se na svetovalnico obračajo s številnimi težavami - od težav pri učenju in ohranjanju koncentracije do samomorilnih misli. Raziskava, narejena pri nas (NIZJ, Univerza na Primorskem in Filozofska fakulteta Uni v LJ), kaže, da kar 89 % študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja.

"89 % je presunljiv podatek. Če pogledamo naraščanje anksioznosti v Sloveniji na splošno med epidemijo, je to znašalo 10 %. Vidimo, da se študentje težje znajdejo, da se je veliko več psihosomatike pojavilo pri njih, več problemov z alkoholom, s psihoaktivnimi snovmi. Vsak četrti študent razmišlja o samomoru."