Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Potrojilo se je število starostnikov, ki so poklicali na pomoč
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Ninna Kozorog, vodja društva Humanitarček:
Kljub povečanim potrebam na terenu se nismo odločili za povečanje prostovoljske mreže, saj bi se v tem primeru spopadli z nepregledno množico posameznikov, ki bi lahko v domove starostnikov vnesli več škode kot koristi, saj jih ne bi mogli testirati. Epidemija pa je zagotovo prinesla nekaj dobrega. Prinesla je odzivnost centrov za socialno delo. Postali so bolj odzivni, manj rigidni, kot kažejo izkušnje s terena.
Prostovoljci Slovenske filantropije so lani opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi. Prostovoljka Darja Stanič jih je vozila na delo in z dela:
Ko sem vozila delavce na delo in z dela v domovih za starejše, sem ugotovila, da tam dela veliko ljudi, ki so tam na javnih delih. Ki imajo res majhne plače. In ti so v takih razmerah tako vestno poskrbeli za te starostnike.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Potrojilo se je število starostnikov, ki so poklicali na pomoč
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Ninna Kozorog, vodja društva Humanitarček:
Kljub povečanim potrebam na terenu se nismo odločili za povečanje prostovoljske mreže, saj bi se v tem primeru spopadli z nepregledno množico posameznikov, ki bi lahko v domove starostnikov vnesli več škode kot koristi, saj jih ne bi mogli testirati. Epidemija pa je zagotovo prinesla nekaj dobrega. Prinesla je odzivnost centrov za socialno delo. Postali so bolj odzivni, manj rigidni, kot kažejo izkušnje s terena.
Prostovoljci Slovenske filantropije so lani opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi. Prostovoljka Darja Stanič jih je vozila na delo in z dela:
Ko sem vozila delavce na delo in z dela v domovih za starejše, sem ugotovila, da tam dela veliko ljudi, ki so tam na javnih delih. Ki imajo res majhne plače. In ti so v takih razmerah tako vestno poskrbeli za te starostnike.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov