Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije. Komentar Jolande Lebar.
Ustavno sodišče je ta teden s kar tremi odločitvami poseglo v vladne protikoronske ukrepe.
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije.
Ali ustavno sodišče s svojimi odločitvami res nagaja vladi, ki se trudi omejiti širjenje virusa in posledice tega v zdravstvu, gospodarstvu, družbi? Seveda ne.
Ustavno sodišče si ne izbira samo zadev, o katerih bo odločalo. Če pritožnik izkaže pravni interes sodniki o zadevi odločijo. Je pa tako, da mora vlada tudi v razmerah epidemije delovati v okviru ustavnega reda. Da morajo imeti njeni ukrepi pravno podlago. To pomeni, da morajo biti objavljeni v uradnem listu, usmerjeni v zamejevanje epidemije in sorazmerni.
In še: čeprav na koncu vedno odloči politika, morajo njene odločitve, bolj ali manj, slediti priporočilom stroke.
Če pa se med ukrepi za zamejevanje epidemije najdejo: podaljšanje akreditacij visokošolskim zavodom ali pa prisilno upokojevanje in ustavno sodišče to razveljavi oziroma začasno zadrži, potem pač puščice ne smejo biti usmerjene proti ustavnim sodnikom. Zakonodajalec je tisti, ki bi moral takšne poskuse vlade preprečiti. A je pri nas parlament samo podaljšana roka vlade.
No, nekatere ukrepe vlada lahko sprejema sama - z odloki. In takšen je bil tudi začasna skoraj popolna prepoved izstopa iz države. Da gre za problematično odločitev so opozarjali številni. Ustavno sodišče jo je začasno zadržalo. In se spet znašlo pod plazom kritik: češ v državo so spustili še več nevarnih različic virusa, ki bodo povzročile še več smrti zaradi covida 19.
A edino, kar je mogoče očitati ustavnemu sodišču je, da v teh razmerah ne odloča hitreje in v realnem času ne ponudi odgovorov glede ustavnosti ukrepov. Preveč je začasnih zadržanj in predolgo traja do dokončne odločitve.
Odgovornost ustavnega sodišča je, da hitro pove, ali je izpodbijan ukrep v skladu z ustavo ali ne.
Tako pa je na primer za nazaj pritrdilo vladi, da je bila omejitev gibanja na občine sorazmeren ukrep. Za nazaj pa bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol skladno z ustavo.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije. Komentar Jolande Lebar.
Ustavno sodišče je ta teden s kar tremi odločitvami poseglo v vladne protikoronske ukrepe.
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije.
Ali ustavno sodišče s svojimi odločitvami res nagaja vladi, ki se trudi omejiti širjenje virusa in posledice tega v zdravstvu, gospodarstvu, družbi? Seveda ne.
Ustavno sodišče si ne izbira samo zadev, o katerih bo odločalo. Če pritožnik izkaže pravni interes sodniki o zadevi odločijo. Je pa tako, da mora vlada tudi v razmerah epidemije delovati v okviru ustavnega reda. Da morajo imeti njeni ukrepi pravno podlago. To pomeni, da morajo biti objavljeni v uradnem listu, usmerjeni v zamejevanje epidemije in sorazmerni.
In še: čeprav na koncu vedno odloči politika, morajo njene odločitve, bolj ali manj, slediti priporočilom stroke.
Če pa se med ukrepi za zamejevanje epidemije najdejo: podaljšanje akreditacij visokošolskim zavodom ali pa prisilno upokojevanje in ustavno sodišče to razveljavi oziroma začasno zadrži, potem pač puščice ne smejo biti usmerjene proti ustavnim sodnikom. Zakonodajalec je tisti, ki bi moral takšne poskuse vlade preprečiti. A je pri nas parlament samo podaljšana roka vlade.
No, nekatere ukrepe vlada lahko sprejema sama - z odloki. In takšen je bil tudi začasna skoraj popolna prepoved izstopa iz države. Da gre za problematično odločitev so opozarjali številni. Ustavno sodišče jo je začasno zadržalo. In se spet znašlo pod plazom kritik: češ v državo so spustili še več nevarnih različic virusa, ki bodo povzročile še več smrti zaradi covida 19.
A edino, kar je mogoče očitati ustavnemu sodišču je, da v teh razmerah ne odloča hitreje in v realnem času ne ponudi odgovorov glede ustavnosti ukrepov. Preveč je začasnih zadržanj in predolgo traja do dokončne odločitve.
Odgovornost ustavnega sodišča je, da hitro pove, ali je izpodbijan ukrep v skladu z ustavo ali ne.
Tako pa je na primer za nazaj pritrdilo vladi, da je bila omejitev gibanja na občine sorazmeren ukrep. Za nazaj pa bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol skladno z ustavo.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov