Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo.
Z vlado Janeza Janše v slovenskem političnem prostoru ni dobilo domovinske pravice le sistematično blatenje in diskreditiranje novinark in novinarjev ter načrtno spodnašanje kredibilnosti – tega najmočnejšega orožja medijske skupnosti, pač pa je pomemben del Janševe vojne z mediji postala tudi sistematična razgradnja medijskega prostora. V tako neprijetnih okoliščinah, ko je politični kasti dovoljeno vse, še dan svobode medijev na naših tleh ni minil.
V najbolj izpostavljeni zgodbi tega trenutka – ustavitvi financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije - spremljamo vladni poskus uničenja in podreditve medijske organizacije, katere lastnik je država, edina družbenica pa vlada. Ta pa navkljub pozitivnemu poslovanju agencije ne kaže niti najmanjšega interesa ohraniti tiskovno agencijo kot informacijsko hrbtenico slovenskega medijskega prostora. Ravno nasprotno, vzpostaviti skuša medijski sistem po podobi največje vladne stranke, daleč onkraj mednarodno uveljavljenih profesionalnih novinarskih standardov. Koalicijski partnerji pa ji pri tem z molkom pomagajo in dokazujejo, kako visoko pri njih demokracija v resnici kotira na lestvici vrednot.
Da se je Društvo novinarjev odločilo zagnati donatorsko kampanjo za ohranitev STA, je v 21. stoletju res žalosten odraz razmer, v katerih smo se znašli kot družba. Pri tem izrazu solidarnosti in obliki protesta hkrati gre namreč za veliko več kot za ohranjanje delovnih mest na STA. Gre za željo po ohranitvi stebra slovenskega novinarstva, za ohranitev civilizacijskega ali če želite "osamosvojitvenega" dosežka naše družbe. Ta solidarnostna oblika protesta ni tragikomična, kot je to v svoji maniri na tviterju označil premier Janša. Je pa res zgolj tragično in vse prej kot komično, da vlada ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do STA, ki je verjetno "najpomembnejši medijski projekt prvega desetletja samostojne Slovenije", kot je v pogovoru za Radio Slovenija dejal prvi odgovorni urednik STA Dušen Rogelj.
In medtem ko se premier in njegov nepreklicno odstopljeni minister Hojs neostojno rogata novinarskemu cehu, novinarji STA dokazujejo svojo načelnost in profesionalno držo tako, da nadalje vestno opravljajo javno službo, ki je vlada že 124 dni ne financira, čeprav jo k temu zavezuje zakon. To je seveda več kot le tragično, da se ob tako brutalnem teptanju demokratičnih postulatov, kot je svoboda medijev, in osamosvojitvenih dosežkov, kar državna tiskovna agencija brez dvoma je, predstavniki te vlade norčujejo in celo naslajajo ob opazovanju negotovosti novinarske skupnosti. Je sprevrženo in primitivno.
Morda bo na veselje vladajoče garniture in na našo žalost stranki SDS ob asistenci tihih političnih sopotnikov uspelo onesposobiti STA in v nadaljevanju ohromiti tudi javno RTV, a zgodovina bo beležila, kdo je bil leta 2021 na strani civilizacijskih dosežkov sodobne družbe, in kdo je pehal demokratično Slovenijo v mračnjaške, že davno preživele čase.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo.
Z vlado Janeza Janše v slovenskem političnem prostoru ni dobilo domovinske pravice le sistematično blatenje in diskreditiranje novinark in novinarjev ter načrtno spodnašanje kredibilnosti – tega najmočnejšega orožja medijske skupnosti, pač pa je pomemben del Janševe vojne z mediji postala tudi sistematična razgradnja medijskega prostora. V tako neprijetnih okoliščinah, ko je politični kasti dovoljeno vse, še dan svobode medijev na naših tleh ni minil.
V najbolj izpostavljeni zgodbi tega trenutka – ustavitvi financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije - spremljamo vladni poskus uničenja in podreditve medijske organizacije, katere lastnik je država, edina družbenica pa vlada. Ta pa navkljub pozitivnemu poslovanju agencije ne kaže niti najmanjšega interesa ohraniti tiskovno agencijo kot informacijsko hrbtenico slovenskega medijskega prostora. Ravno nasprotno, vzpostaviti skuša medijski sistem po podobi največje vladne stranke, daleč onkraj mednarodno uveljavljenih profesionalnih novinarskih standardov. Koalicijski partnerji pa ji pri tem z molkom pomagajo in dokazujejo, kako visoko pri njih demokracija v resnici kotira na lestvici vrednot.
Da se je Društvo novinarjev odločilo zagnati donatorsko kampanjo za ohranitev STA, je v 21. stoletju res žalosten odraz razmer, v katerih smo se znašli kot družba. Pri tem izrazu solidarnosti in obliki protesta hkrati gre namreč za veliko več kot za ohranjanje delovnih mest na STA. Gre za željo po ohranitvi stebra slovenskega novinarstva, za ohranitev civilizacijskega ali če želite "osamosvojitvenega" dosežka naše družbe. Ta solidarnostna oblika protesta ni tragikomična, kot je to v svoji maniri na tviterju označil premier Janša. Je pa res zgolj tragično in vse prej kot komično, da vlada ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do STA, ki je verjetno "najpomembnejši medijski projekt prvega desetletja samostojne Slovenije", kot je v pogovoru za Radio Slovenija dejal prvi odgovorni urednik STA Dušen Rogelj.
In medtem ko se premier in njegov nepreklicno odstopljeni minister Hojs neostojno rogata novinarskemu cehu, novinarji STA dokazujejo svojo načelnost in profesionalno držo tako, da nadalje vestno opravljajo javno službo, ki je vlada že 124 dni ne financira, čeprav jo k temu zavezuje zakon. To je seveda več kot le tragično, da se ob tako brutalnem teptanju demokratičnih postulatov, kot je svoboda medijev, in osamosvojitvenih dosežkov, kar državna tiskovna agencija brez dvoma je, predstavniki te vlade norčujejo in celo naslajajo ob opazovanju negotovosti novinarske skupnosti. Je sprevrženo in primitivno.
Morda bo na veselje vladajoče garniture in na našo žalost stranki SDS ob asistenci tihih političnih sopotnikov uspelo onesposobiti STA in v nadaljevanju ohromiti tudi javno RTV, a zgodovina bo beležila, kdo je bil leta 2021 na strani civilizacijskih dosežkov sodobne družbe, in kdo je pehal demokratično Slovenijo v mračnjaške, že davno preživele čase.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Neveljaven email naslov