Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Izšle so smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih: nič zaslonov za malčke, potem postopno in nadzorovano pred zaslone; do največ 2 uri na dan za mlade od 13 do 18 let
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali pred zaslone. Šest, sedem ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki:
Gre za omejitev, ki se nanaša na prosti čas, opozarjajo strokovnjaki, ki negativne posledice uporabe zaslonov opažajo že pri najmlajših. Ko otroci na sistematskem pregledu v zdravstvenem domu barve naštejejo v angleščini, se staršem to zdi dobro, saj otroci kažejo znanje tujega jezika. Pediater Denis Baš iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pa opozarja na to, da se za tem lahko skriva čezmerna izpostavljenost otroka zaslonom.
"V komunikaciji v ambulanti se potem izkaže, da je otrok begav, nima obstanka, ni dobrega očesnega kontakta, govorni razvoj zelo zaostaja. Takih otrok je na žalost v čedalje več. Tu je tudi čustvena komponenta: ko starši v čakalnici otroka pomirijo s filmčki na telefonu, potem pa, če to želijo dati stran, tak otrok dobi napad jeze, agresije ali se vrže na tla."
Starši smo največji zgled svojim otrokom, poudarja pediatrinja dr. Anja Radšel iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije:
"Starši imajo tu primarno vlogo. Podcenjujemo to, kako se majhni otroci učijo z zgledom. Tu je že naša uporaba zaslonov ključna."
Mobilne naprave zato starši ne bi smeli imeti v svojih rokah med dojenjem, sprehodom, prehranjevanjem, prav tako digitalne naprave ne bi smele biti uporabljene za nagrajevanje, kaznovanje, preganjanje dolgčasa ali za tolažbo otrok. Priporočljivo je, da digitalne naprave na začetku starši in otroci uporabljajo skupaj, da starši izbirajo primerne vsebine, da se o njih pogovarjajo in da se držijo tudi dogovorjenih družinskih načrtov in omejitev.
Kdaj pa otroku kupiti pametni telefon? Odgovor dr. Mateje Hudoklin, direktorice Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je jasen:
"Pred koncem prve triade osnovne šole se ne priporoča uporaba pametnega telefona. Torej od četrtega razreda naprej, pa še takrat je treba zelo premisliti, za kaj in kako bo otrok uporabljal ta telefon. Nadzor staršev je pri tem nujen."
Ne le v prostem času, tudi v šoli so mladi izpostavljeni zaslonom. Smernice odsvetujejo uporabo zaslonov v vrtcu, svetujejo le smiselno in vodeno uporabo v šolah, vendar ne med odmori in v podaljšanem bivanju ali brez nadzora učiteljev.
Čeprav bi priporočene smernice veliko otrok in tudi odraslih prekoračilo že pred epidemijo, pa se je v zadnjem letu vse skupaj še poslabšalo. Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, pove dr. Marija Anderluh iz ljubljanske Pediatrične klinike in dodaja, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. V Službi za otroško pediatrijo v zadnjem letu opažajo povečanje števila poskusov samomora in 50-odstotno porast motenj hranjenja, psihiatrinja pa poudarja tudi to, da uporaba spleta dodatno razslojuje otroke.
"Zdravi otroci uporabljajo splet drugače; uporabljajo ga za pridobivanje novih znanj, za krepitev povezanosti z vrstniki, za odpiranje okna v svet. Otroci, ki so ranljivi, pa velikokrat uporabljajo splet na način, ki veča njihove čustvene stiske, jih izpostavlja nekemu negativnemu samovrednotenju, dodatnemu primerjanju z drugimi in, žal, jih izpostavlja pogosto tudi različnim oblikam spletnega nasilja."
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Izšle so smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih: nič zaslonov za malčke, potem postopno in nadzorovano pred zaslone; do največ 2 uri na dan za mlade od 13 do 18 let
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali pred zaslone. Šest, sedem ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki:
Gre za omejitev, ki se nanaša na prosti čas, opozarjajo strokovnjaki, ki negativne posledice uporabe zaslonov opažajo že pri najmlajših. Ko otroci na sistematskem pregledu v zdravstvenem domu barve naštejejo v angleščini, se staršem to zdi dobro, saj otroci kažejo znanje tujega jezika. Pediater Denis Baš iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pa opozarja na to, da se za tem lahko skriva čezmerna izpostavljenost otroka zaslonom.
"V komunikaciji v ambulanti se potem izkaže, da je otrok begav, nima obstanka, ni dobrega očesnega kontakta, govorni razvoj zelo zaostaja. Takih otrok je na žalost v čedalje več. Tu je tudi čustvena komponenta: ko starši v čakalnici otroka pomirijo s filmčki na telefonu, potem pa, če to želijo dati stran, tak otrok dobi napad jeze, agresije ali se vrže na tla."
Starši smo največji zgled svojim otrokom, poudarja pediatrinja dr. Anja Radšel iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Zdravniški zbornici Slovenije:
"Starši imajo tu primarno vlogo. Podcenjujemo to, kako se majhni otroci učijo z zgledom. Tu je že naša uporaba zaslonov ključna."
Mobilne naprave zato starši ne bi smeli imeti v svojih rokah med dojenjem, sprehodom, prehranjevanjem, prav tako digitalne naprave ne bi smele biti uporabljene za nagrajevanje, kaznovanje, preganjanje dolgčasa ali za tolažbo otrok. Priporočljivo je, da digitalne naprave na začetku starši in otroci uporabljajo skupaj, da starši izbirajo primerne vsebine, da se o njih pogovarjajo in da se držijo tudi dogovorjenih družinskih načrtov in omejitev.
Kdaj pa otroku kupiti pametni telefon? Odgovor dr. Mateje Hudoklin, direktorice Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je jasen:
"Pred koncem prve triade osnovne šole se ne priporoča uporaba pametnega telefona. Torej od četrtega razreda naprej, pa še takrat je treba zelo premisliti, za kaj in kako bo otrok uporabljal ta telefon. Nadzor staršev je pri tem nujen."
Ne le v prostem času, tudi v šoli so mladi izpostavljeni zaslonom. Smernice odsvetujejo uporabo zaslonov v vrtcu, svetujejo le smiselno in vodeno uporabo v šolah, vendar ne med odmori in v podaljšanem bivanju ali brez nadzora učiteljev.
Čeprav bi priporočene smernice veliko otrok in tudi odraslih prekoračilo že pred epidemijo, pa se je v zadnjem letu vse skupaj še poslabšalo. Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, pove dr. Marija Anderluh iz ljubljanske Pediatrične klinike in dodaja, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. V Službi za otroško pediatrijo v zadnjem letu opažajo povečanje števila poskusov samomora in 50-odstotno porast motenj hranjenja, psihiatrinja pa poudarja tudi to, da uporaba spleta dodatno razslojuje otroke.
"Zdravi otroci uporabljajo splet drugače; uporabljajo ga za pridobivanje novih znanj, za krepitev povezanosti z vrstniki, za odpiranje okna v svet. Otroci, ki so ranljivi, pa velikokrat uporabljajo splet na način, ki veča njihove čustvene stiske, jih izpostavlja nekemu negativnemu samovrednotenju, dodatnemu primerjanju z drugimi in, žal, jih izpostavlja pogosto tudi različnim oblikam spletnega nasilja."
Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.
Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.
Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Olimpijski slogan hitreje, višje, močneje – skupaj, zadnja beseda je bila dodana na olimpijskih igrah v Tokiu – velja tudi ali pa še bolj za paraolimpijske igre. Dosežke in napore športnikov invalidov lahko občudujemo prav tako ali pa še bolj. Spremljate jih lahko v Parizu, v katerem so se sinoči začele paraolimpijske igre. O tamkajšnjem ozračju in zanimivih tekmah smo se pogovarjali z Markom Polakom, ki spremlja igre na kraju samem.
Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.
Neveljaven email naslov