Ustava Republike Slovenije v lahkem branju

Idejo o prilagoditvi Ustave je dobila Živa Jakšić Ivačič, ki je izhajala iz misli, da moramo vsi imeti dostop do informacij, ki jih razumemo:

"Jaz sem začutila veliko potrebo, da so vsi pravni dokumenti, ki se nanašajo na javnost, na osebe s posebnimi potrebami, na njihove pravice in dolžnosti napisani na način, da jih lahko vsi razumemo, da nas opolnomočijo, da smo bolj aktivni državljani."

Študenti so delali prostovoljno, zato so pričakovali, da bo vsaj izdajo Ustave finančno podprla država. To se ni zgodilo, do česar je kritičen tudi pravnik Igor Kaučič:

"To so projekti, ki bi morali biti s strani države ne samo podprti, ampak tudi financirani. Da se ti akti približajo. Če bomo namreč uspeli ranljivejšim skupinam predstaviti ključne pravice, ki so v ustavi, potem bo seveda bistveno lažje prejeti tudi odziv z njihove strani."

Država se je sicer s podpisom konvecije o pravicah invalidov zavezala, da bo naredila informacije dostopne vsem. Pri uresničevanju konvencije kot očitno ni preveč uspešna, saj je bila v 16 členih opozorjena, da je položaj oseb s posebnimi potrebami nevzdržen glede na določila konvencije. S tem se strinja tudi predsednica Zveze Sožitje, Katja Vadnal:

"Covid je razkril, da so osebe s posebnimi potrebami državljani drugega reda. Nihče se več ne more sprenevedati, da je obravnava teh ljudi v naši družbi dostojna."

Prilagoditev Ustave je povzročila tudi to, da so se testni bralci iz Varstveno-delovnega centra Želva začeli spraševati o tem, ali država zanje res poskrbi tako, kot je zapisano v Ustavi.