Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustava Republike Slovenije v lahkem branju
Idejo o prilagoditvi Ustave je dobila Živa Jakšić Ivačič, ki je izhajala iz misli, da moramo vsi imeti dostop do informacij, ki jih razumemo:
"Jaz sem začutila veliko potrebo, da so vsi pravni dokumenti, ki se nanašajo na javnost, na osebe s posebnimi potrebami, na njihove pravice in dolžnosti napisani na način, da jih lahko vsi razumemo, da nas opolnomočijo, da smo bolj aktivni državljani."
Študenti so delali prostovoljno, zato so pričakovali, da bo vsaj izdajo Ustave finančno podprla država. To se ni zgodilo, do česar je kritičen tudi pravnik Igor Kaučič:
"To so projekti, ki bi morali biti s strani države ne samo podprti, ampak tudi financirani. Da se ti akti približajo. Če bomo namreč uspeli ranljivejšim skupinam predstaviti ključne pravice, ki so v ustavi, potem bo seveda bistveno lažje prejeti tudi odziv z njihove strani."
Država se je sicer s podpisom konvecije o pravicah invalidov zavezala, da bo naredila informacije dostopne vsem. Pri uresničevanju konvencije kot očitno ni preveč uspešna, saj je bila v 16 členih opozorjena, da je položaj oseb s posebnimi potrebami nevzdržen glede na določila konvencije. S tem se strinja tudi predsednica Zveze Sožitje, Katja Vadnal:
"Covid je razkril, da so osebe s posebnimi potrebami državljani drugega reda. Nihče se več ne more sprenevedati, da je obravnava teh ljudi v naši družbi dostojna."
Prilagoditev Ustave je povzročila tudi to, da so se testni bralci iz Varstveno-delovnega centra Želva začeli spraševati o tem, ali država zanje res poskrbi tako, kot je zapisano v Ustavi.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustava Republike Slovenije v lahkem branju
Idejo o prilagoditvi Ustave je dobila Živa Jakšić Ivačič, ki je izhajala iz misli, da moramo vsi imeti dostop do informacij, ki jih razumemo:
"Jaz sem začutila veliko potrebo, da so vsi pravni dokumenti, ki se nanašajo na javnost, na osebe s posebnimi potrebami, na njihove pravice in dolžnosti napisani na način, da jih lahko vsi razumemo, da nas opolnomočijo, da smo bolj aktivni državljani."
Študenti so delali prostovoljno, zato so pričakovali, da bo vsaj izdajo Ustave finančno podprla država. To se ni zgodilo, do česar je kritičen tudi pravnik Igor Kaučič:
"To so projekti, ki bi morali biti s strani države ne samo podprti, ampak tudi financirani. Da se ti akti približajo. Če bomo namreč uspeli ranljivejšim skupinam predstaviti ključne pravice, ki so v ustavi, potem bo seveda bistveno lažje prejeti tudi odziv z njihove strani."
Država se je sicer s podpisom konvecije o pravicah invalidov zavezala, da bo naredila informacije dostopne vsem. Pri uresničevanju konvencije kot očitno ni preveč uspešna, saj je bila v 16 členih opozorjena, da je položaj oseb s posebnimi potrebami nevzdržen glede na določila konvencije. S tem se strinja tudi predsednica Zveze Sožitje, Katja Vadnal:
"Covid je razkril, da so osebe s posebnimi potrebami državljani drugega reda. Nihče se več ne more sprenevedati, da je obravnava teh ljudi v naši družbi dostojna."
Prilagoditev Ustave je povzročila tudi to, da so se testni bralci iz Varstveno-delovnega centra Želva začeli spraševati o tem, ali država zanje res poskrbi tako, kot je zapisano v Ustavi.
Varuh gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija posluša tudi nas, ustvarjalce radijskih in televizijskih vsebin pred mikrofonom. Lado Ambrožič se namreč odziva na pisma poslušalcev, ki jih moti vrsta nepravilnosti pri naši primarni skrbi, skrbi za kulturo govora.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
O pljuvanju in pljuvalnem potovanju po deželah Azije nam je povedal profesor sociologije na univerzi v Plymouthu, Ross Coomber.
Jasna Tutta iz Sesljana se je naveličala jadranja po Tržaškem zalivu in je svoj skromni dom našla na enajstmetski jadrnici Calipso. S partnerjem plujeta po svetovnih morjih. Jadralsko pot sta začela v Avstraliji, nadaljevala v Mehiki. Cenita svobodo premikanja in načrtov ne delata. "Načrti jadralcev zapisani v mivki, ki jo ob plimi odnese morje," je prepričana Jasna Tutta. O pravilih, ki jih spoštujeta, da je jadranje varno, o morski bolezni, o obilici dela, pa tudi o tistih čudovitih trenutkih, ko v mirnem zalivu ona obisk pridejo le delfini, govori z zanosom. Globoke vezi med jadralci in srečanja so neizmeren vir zgodb in izkušenj.
V ljubljanskem mestnem muzeju bo še do 20. aprila razstavljeno najstarejše kolo na svetu. Leta 2002 so ga odkrili na ljubljanskem Barju. Gre za neobičajno razstavo, ki z izkoriščanjem prostora, luči, zvokov in eksponatov obiskovalcu skuša kar najbolj nazorno prikazati in približati čas kolišč. Izjemna najdba je središče razstave, ki hkrati s preteklostjo obravnava tudi sedanjost in nakazuje tok zgodovine, ki ga je kolo pomembno zasukalo.
Inštitut za medijsko raznolikost je organizacija, ki se v mednarodnem okolju bori proti širjenju predsodkov, netolerantnosti in sovražnosti v medijih. Spodbuja razumevanje med različnimi skupinami in kulturami ter spodbuja odgovorno medijsko poročanje in raznolikost v medijih. Direktorica inštituta v Londonu Milica Pešić poudarja, da nam okolica nenehno določa našo identiteto, da številni mediji svoje vloge ne opravljajo tako, kot bi morali, da pogosto sami ustvarjajo stereotipe in predsodke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov