Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.
Študentska iniciativa »Študenti še obstajamo« je oblikovala seznam družbenih zahtev
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin. Predstavnik iniciative Matej Zupanc:
V zadnjem letu so študente metali na cesto, obšle so nas kakršnekoli finančne pomoči, bivanjska kriza se samo še povečuje, delovnih mest za mlade pa praktično ni, saj država nima nikakršne razvojne strategije na tem področju ali pa so ta mesta zasedli nesposobni posamezniki s strankarskimi izkaznicami.
V mesecu dni zato želijo natančen in razumen načrt in navodila za izvedbo prihajajočega študijskega leta v sodelovanju z univerzitetnimi organi. Načrt naj med drugim vključuje tudi podaljšanje statusa oziroma možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za vse, ki zaradi posledic epidemije niso uspeli opraviti študijskih obveznosti. Zahtevi, da naj se izgubljeno leto študija nadomesti prihodnje leto, se pridružuje tudi krovna Študentska organizacija Slovenije. Iniciativa »Študenti še obstajamo« pa je navedla tudi nekaj zahtev s področja finančne problematike študentov. Predstavnica iniciative Tesa Brlek Čufer.
Zahtevamo tudi vračanje kupnine za študentske vozovnice, podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi izrednih razmer in univerzalni temeljni dohodek za vse študente.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.
Študentska iniciativa »Študenti še obstajamo« je oblikovala seznam družbenih zahtev
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin. Predstavnik iniciative Matej Zupanc:
V zadnjem letu so študente metali na cesto, obšle so nas kakršnekoli finančne pomoči, bivanjska kriza se samo še povečuje, delovnih mest za mlade pa praktično ni, saj država nima nikakršne razvojne strategije na tem področju ali pa so ta mesta zasedli nesposobni posamezniki s strankarskimi izkaznicami.
V mesecu dni zato želijo natančen in razumen načrt in navodila za izvedbo prihajajočega študijskega leta v sodelovanju z univerzitetnimi organi. Načrt naj med drugim vključuje tudi podaljšanje statusa oziroma možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za vse, ki zaradi posledic epidemije niso uspeli opraviti študijskih obveznosti. Zahtevi, da naj se izgubljeno leto študija nadomesti prihodnje leto, se pridružuje tudi krovna Študentska organizacija Slovenije. Iniciativa »Študenti še obstajamo« pa je navedla tudi nekaj zahtev s področja finančne problematike študentov. Predstavnica iniciative Tesa Brlek Čufer.
Zahtevamo tudi vračanje kupnine za študentske vozovnice, podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi izrednih razmer in univerzalni temeljni dohodek za vse študente.
Za blaženje podnebnih sprememb so nujne tudi spremembe prehranskih sistemov - tako na strani pridelovalcev kot na strani trgovcev in potrošnikov. Zlasti v razvitih državah porabimo veliko preveč mesa. Kako spreminjati naše prehranske navade in prehranske sisteme? Doktorica Ana Frelih-Larsen z Ekološkega inštituta v Berlinu med drugim poudarja, da s spodbudami in poudarjanjem prednosti drugačnih pristopov. Čeprav ima, denimo, ekološko kmetijstvo manjše donose od intenzivnega, pa je treba poudarjati njegovo večjo stabilnost - ki je v kriznih razmerah boljše merilo.
V pogovoru z Janezom Bončino Benčem se spomnimo začetkov in delovanja kultne zasedbe September. Tihomir Pop Asanović, Petar Ugrin, Ratko Divjak, Braco Doblekar in Čarli Novak so bili člani prve postavitve v Septembru. Pred dnevi je izšel ponatis dveh albumov; Domovina moja in Zadnja avantura, ki sta zdaj na vinilu in CD-u. foto: Mirsad Demirović Grga
Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.
V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.
Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna
Medicinskih sester vedno bolj primanjkuje tudi na Gorenjskem. V Splošni bolnišnici Jesenice so nekaj oddelkov zaprli, odprtih pa imajo kar 62 razpisov. Na Kliniki Golnik manjka petina medicinskih sester, a delo zaenkrat poteka nemoteno zaradi prerasporeditev in reorganizacije dela. Tudi po drugih bolnišnicah je stanje na tem področju slabo. Prispevek je pripravila Aljana Jocif.
Mineva leto dni, odkar v naši državi deluje portal, stičišče za starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Gre za eno izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela ter vključenosti željnih seniorjev. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da je odziv glede iskanja dela od starejše populacije dober.
Lažne novice in dezinformacije so ena večjih težav sodobne družbe. Ljudje zaradi preobilice zavajajočih informacij pogosto ne vedo, čemu verjeti. A zavajajoče niso več zgolj besede – s tako imenovanimi »deepfake« oziroma prirejenimi posnetki, ki jih ustvarja umetna inteligenca, prihaja do manipulacije resničnosti. Čeprav je ustvarjanje takih fotografij in posnetkov lahko gola zabava, v primeru prestopa navidezne meje privedejo tudi do hujših posledic.
Na dan rojstva Primoža Trubarja občina Velike Lašče obeležuje občinski praznik, dan knjige in kulture. Ob tej priložnosti bo na Rašici, na Trubarjevi domačiji med drugim potekala tudi tradicionalna prireditev 'Dom v jeziku'. O slovesnem dogajanju poroča dopisnik Marko Škrlj.
Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.
V Ilirski Bistrici so začeli odstranjevati okoljske grehe preteklosti: odstranjujejo nevarne odpadke z dvorišča nekdaj zelo uspešne Tovarne organskih kislin, sanirajo oziroma bodo počistili območje nekdanjega Javorja na Baču, pa deponijo v Knežaku. V sodelovanju z državo in Parkom Škocjanske jame bodo sanirali nekdanje TOKovo odlagališče Globovnik. Poleg tega si želijo ustvariti boljše pogoje za mlade družne, da mladi ne bi tako hitro zapuščali domačega kraja. Seveda se ne bomo mogli izogniti niti pogovoru o avtocesti, ki je ni in se vprašali, kaj Bistričanom pomeni vstop Hrvaške v Schengensko območje. Ta del Slovenije je bil namreč od nekdaj tesno povezan z Reko. Več v pogovoru z županom dr. Gregorjem Kovačičem.
Leta 2022 so v občini Ilirska Bistrica zabeležili največ nočitev da zdaj, kraj in njegova okolica so torej zmeraj bolj znani tudi tistim, ki iščejo večdnevni oddih. Priložnosti za rekreacijo, pohodništvo, gorsko kolesarjenje in spoznavanje kulturne dediščine je v drugi največji občini v Sloveniji veliko: od Snežnika in številnih nižjih vrhov nad Ilirsko Bistrico, gradu Prem in Tabor, Podstenjška do enega najstarejših pustnih mask - škoromatov. Naši sogovornici sta bili Maja Uljan, direktorica Turistično-informacijske centra Ilirska Bistrica, in Mateja Kakež, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper.
V Generalni skupščini ZN bo potekalo glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za leti 2024 in 2025. Slovenija se z Belorusijo poteguje za sedež vzhodnoevropske skupine. Dr. Ana Bojinović Fenko, s katedre za Mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je ob začetku glasovanja optimistična in verjame v uspeh Slovenije.
Vse pogostejša so opozorila, da vlada v vzgoji in izobraževanju kadrovska stiska. Na to so opozorili tudi ravnatelji šol na posvetu pred nekaj dnevi. Staranje učiteljske populacije in pomanjkanje usposobljenega kadra sta nekaj, na kar vodstva šol opozarjajo že več let. V državi primanjkuje približno 4.000 učiteljev, v naslednjem desetletju pa se jih bo po napovedih upokojilo še 6.000. O tem dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc.
Podnebne spremembe se dogajajo zelo hitro – hitreje, kot se lahko rastline, tudi kulturne, nanje prilagajajo. Doktor Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poudarja, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj. To morajo pri svojem delu upoštevati tudi žlahtnitelji rastlin in izbirati sorte, ki bodo bolje prilagojene na suše in visoke temperature. V pogovoru je spregovoril tudi o nujnosti prilagajanja tehnologije, zlasti o namakanju.
Nekdanje vojaško pristanišče Beneške republike je zdaj namenjeno dogodkom, kot je Navtični salon. Več kot 200 razstavljavcev iz Italije in od drugod v Benetkah predstavlja najnovejše trende pri gradnji plovil za prosti čas. Med njimi je tudi vrsta slovenskih podjetij, ki suvereno tekmujejo z najboljšimi na svetu. Reportaža Janka Petrovca.
Slepe in slabovidne osebe v prvem tednu junija tradicionalno obeležujejo teden slepih, v okviru katerega se vrstijo dogodki, prireditve in druge dejavnosti, s katerimi želijo opozoriti na izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem življenju in delu. Letos se bodo različne dejavnosti dogajale tudi prihodnji teden. Ob tej priložnosti se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matejem Žnuderlom, ki je tudi izpostavil razloge, zakaj je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije izstopila iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.
Dozdajšnja letalska povezljivost je slaba zaradi propada Adrie Airways in epidemije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, kot izhaja iz izsledkov naročenih študij, da vlada preuči možnost za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Vendar bi morala pritegniti uveljavljeno letalsko družbo, vplačati kapital (od 35 milijonov evrov dalje) in v to prepričati Evropsko komisijo. Orehov, ki bi jih morala streti, je kar precej, priznava ministrica Alenka Bratušek. S prvimi informacijami se je v program oglasila Maja Derčar.
Živimo v letu 2023. V času, ko bi naj bil del sodobne demokracije tudi zrel odnos do medijev. Ki poročamo, sprašujemo, nadzorujemo. In zato nismo drhal, ne rdeča, ne bela. Smo pa tisti, ki zagotavljamo ustavno pravico ljudi do obveščenosti, vam, spoštovane gospe in gospodje v politiki pa nastavljamo ogledalo. Če vam videno v njem ni všeč, razbitje ogledala pač ni rešitev. Vsaj ne v letu 2023 in vsaj ne v sodobni demokratični ureditvi. »Gnoj, rdeča drhal, niste naši, lažete«. Žaljivke, grožnje, ustrahovanje. Podoba protestniške Slovenije v letu 2023. Slovenije, kjer se namesto v izvajanje minimalnih civilizacijskih dosežkov pozornost še vedno raje usmerja bodisi v zgodovino z letoma 45 in 91 na čelu, bodisi pa v delitev na naše in vaše. Tega ne počnemo mediji, tega ne počne velika večina državljank in državljanov, to počne politika. Tista politika, ki ljudi ščuva, tista politika, ki ne zna jasno obsoditi ne verbalnega in ne fizičnega nasilja, pri kvazi obsodbah tovrstnih dogodkov pa vedno doda ampak. Zato, spoštovana politika, naj bom jasen – dovolj je. Dovolj je sejanja vetra nestrpnosti, ki bo neizogibno prerasel v vihar. Potem vemo, kaj bo sledilo. Vaše pilatovsko umivanje rok. Od nas medijev terjate odgovornost, od vas je ne dobimo. Tako kot tudi ne zrelosti. Novinarke in novinarje označujete za sovražnike ljudi, hkrati še namigujete na državljansko vojno. Da smo komunisti, rdeča drhal in podobno očitate tistim, ki se v bivšem režimu niti rodili nismo. Ne znate drugače? Ne znate bolje?
Verjetno ste tudi vi že zasledili informacije o sintetičnih gorivih, ki naj bi bila ena izmed možnosti za tako imenovani zeleni prehod tudi na področju avtomobilske industrije. Pred dobrim tednom je Avto-moto zveza Slovenije v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi opravila test sintetičnih goriv. Sintetična goriva so preskušali v ADAC-ovem testnem laboratoriju. Jure K. Čokl je v studio Prvega povabil Blaža Poženela, odgovornega urednika Motorevije AMZS.
Neveljaven email naslov