Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Obstajal je obveščevalni podatek, da bodo preprečili dvig zastave"

25.06.2021

Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.

Peterica dvigovalcev zastave se je iz skupščine podala proti Trgu republike. Šlo je za prvo javno izobešanje nove zastave.

Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani je pritegnila veliko zanimanja tako na samem prizorišču kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra, je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Čeprav so se pred uradnim začetkom slovesnosti zgodili številni zapleti, pravi, da so bili to težki, vendar vseeno lepi časi.

"Kot poveljujoči Učnemu centru na Igu sem se najbolj bal za svoje fante. Sama priprava fantov na boj mi je bila bolj pomembna kot pa sam dogodek. Po drugi strani pa je bilo malo skrbi, kajti zunaj je krožil obveščevalni podatek, da bodo preprečili dvig zastave. Kaj bi to pomenilo zame, se točno ve. Na koncu se je vse dobro izteklo. In danes, po tridesetih letih, lahko vidimo, da je bil to prelomen dogodek v naši zgodovini."

Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991.

"Človek, ki počne to, kar sem jaz počel, tega ne počne nikdar na podlagi 50-odstotnega prepričanja. Predpostavka je, da v to res verjameš. Gre za idealistično početje, ki pa je temu primerno tvegano. V prispodobi gre za enosmerno ulico, iz katere ni več poti nazaj. Če uspeš, si tu, če pa ne bi uspel, me pa tu ne bi bilo."

Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan pozneje se je tudi začela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana - Brnik Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča, in to letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.

"Iz kontrolnega letališkega stolpa sem prek televizijskega zaslona spremljal kolega Bojana Šuligoja, kako je dvignil slovensko zastavo. Takrat smo se že pripravljali na najhujše. Ko je sledil drugi napad letal na letališče, sem bil ravno na stezi in ravno takrat je nekaj metrov mimo mene šel rafal nabojev, izstreljenih iz letala. Bilo je izredno razburljivo."

 

 


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Obstajal je obveščevalni podatek, da bodo preprečili dvig zastave"

25.06.2021

Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.

Peterica dvigovalcev zastave se je iz skupščine podala proti Trgu republike. Šlo je za prvo javno izobešanje nove zastave.

Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani je pritegnila veliko zanimanja tako na samem prizorišču kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra, je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Čeprav so se pred uradnim začetkom slovesnosti zgodili številni zapleti, pravi, da so bili to težki, vendar vseeno lepi časi.

"Kot poveljujoči Učnemu centru na Igu sem se najbolj bal za svoje fante. Sama priprava fantov na boj mi je bila bolj pomembna kot pa sam dogodek. Po drugi strani pa je bilo malo skrbi, kajti zunaj je krožil obveščevalni podatek, da bodo preprečili dvig zastave. Kaj bi to pomenilo zame, se točno ve. Na koncu se je vse dobro izteklo. In danes, po tridesetih letih, lahko vidimo, da je bil to prelomen dogodek v naši zgodovini."

Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991.

"Človek, ki počne to, kar sem jaz počel, tega ne počne nikdar na podlagi 50-odstotnega prepričanja. Predpostavka je, da v to res verjameš. Gre za idealistično početje, ki pa je temu primerno tvegano. V prispodobi gre za enosmerno ulico, iz katere ni več poti nazaj. Če uspeš, si tu, če pa ne bi uspel, me pa tu ne bi bilo."

Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan pozneje se je tudi začela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana - Brnik Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča, in to letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.

"Iz kontrolnega letališkega stolpa sem prek televizijskega zaslona spremljal kolega Bojana Šuligoja, kako je dvignil slovensko zastavo. Takrat smo se že pripravljali na najhujše. Ko je sledil drugi napad letal na letališče, sem bil ravno na stezi in ravno takrat je nekaj metrov mimo mene šel rafal nabojev, izstreljenih iz letala. Bilo je izredno razburljivo."

 

 


22.04.2023

Andrej Pečjak: Kitajci že proizvajajo električne avtomobile za 15 tisoč evrov

Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.


21.04.2023

Festival duševnega zdravja – prvič v Sloveniji

18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA


21.04.2023

Z ženo se smejiva, ker slikam sredi kuhinje

Pogovor z mojstrom barve Žigo Korentom


20.04.2023

Polfinalni izbor slovenskega šansona bosta gostila Krško in Murska Sobota

Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.


20.04.2023

Z domačega zornega kota smo boljši kandidat od Belorusije, a svet skozi oči držav v OZN je videti drugače

Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.


19.04.2023

Šolski prostor ni vključujoč za vse LGBTIQ+ osebe enako

V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.


18.04.2023

Razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost kot stična točka javne raziskovalne sfere in gospodarstva

Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.


18.04.2023

Ko pridejo nosila srečno iz jame, je izredno čustveno

Mediji smo pozorno spremljali 33urno reševalno akcijo ponesrečene jamarke iz 100 metrov globoke še neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. 33letna domačinka Ana je v Kliničnem centru v Ljubljani – kakšno je njeno zdravstveno stanje, ne vemo, upamo pa, da bo okrevala. V akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi je bilo 65 jamarskih reševalcev in med temi tudi fotografinja in jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik.


18.04.2023

Ob sedanjem stilu življenja bi potrebovali skoraj tri Zemlje in pol

Danes je slovenski dan okoljskega dolga. To po izračunih organizacije Global Footprint Network pomeni, da bi človeštvo, če bi vsi živeli tako kot v Sloveniji, od začetka leta do danes že porabilo vse naravne vire, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Ali povedano drugače, ob našem stilu življenja bi za dolgoročno vzdržnost potrebovali skoraj tri Zemlje in pol. O tem, zakaj naš način življenja ni dolgoročno vzdržen in kaj moramo spremeniti, smo se pogovarjali z Boštjanom Remicem iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.


17.04.2023

Noč ima svojo moč v znamenju travniških rastlin

Glavno vlogo projekta Noč ima svojo moč 2023 letos prevzemajo travniške rastline. Sodelujoči so vabljeni k raziskovanju in sestavljanju zemljevida Slovenije s 14 različnimi travniškimi rastlinami, ki bodo hkrati služile tudi kot indikator tal, na katerih rastejo. To je pomemben korak k ozaveščanju o pomembnosti tega naravnega vira ter k opolnomočenju za kritično razmišljanje in znanstveno mišljenje. Projekt, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju različnih ustanov, organizacij in posameznikov, je predstavil direktor Ustanove Hiša eksperimentov Miha Kos.


17.04.2023

"Žene me nenehno raziskovanje, zato album Fusion Reactor združuje mnoge zvrsti." prvenec opisuje glasbenik Žigan Krajnčan

Žigan Krajnčan se je v preteklih letih posvečal predvsem plesu in koreografiji, leta 2020 pa je v predstavi Fusion with Myself združil gib z glasbo. Fuzija teh dveh umetniških smeri ga od takrat vodi v nova raziskovanja. V začetku meseca aprila je tako izdal svoj glasbeni prvenec z naslovom Fusion Reactor. Alum bo 19. aprila 2023 predstavil v Cukrarni v Ljubljani.


17.04.2023

Dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov

Zveza paraplegikov Slovenije je danes ob svoji 54. obletnici ustanovitve pripravila slavnostno skupščino v Domu paraplegikov v Pacugu in tako zaznamovala dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov, ki je bil včeraj. Slavnostni skupščini sledi strokovni program »Izzivi paraplegije«, predstavljajo pa tudi nacionalno kampanjo Vključen svet o pomenu zaposlovanja invalidov. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica.


14.04.2023

Za(čutimo) dobro – dan za spremembe 2023

Slovenska filantropija od leta 2010 pripravlja Dan za spremembe z namenom povabiti ljudi k sooblikovanju boljše družbe, jih spodbuditi, da se v svojem okolju povežejo in prek različnih akcij rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja. S sloganom Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! nagovarjajo prebivalce Slovenije, da vsaj za en dan postanejo prostovoljci in prostovoljke. Letošnji dan za spremembe poteka 15. aprila hkrati s svetovnim dnevom mladih prostovoljcev, različne akcije - od medgeneracijskega povezovanja do čiščenja okolja - se bodo vrstile skozi ves april. Po dveh letih zatišja bo to ena izmed večjih akcij do zdaj, je Lani Furlan povedala Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji.


13.04.2023

Migranti v Italijo ne prihajajo več z vojnih območij, ampak predvsem zaradi ekonomskih razlogov

Od začetka letošnjega leta se je v Italiji izkrcalo več kot 32.300 migrantov, kar je skoraj štirikrat toliko kot lani v tem času. Zato je italijanska vlada razglasila izredne razmere, ki so sicer zlasti pravna podlaga pri aktivaciji civilne zaščite, pri dodelitvi izrednih sredstev v višini 5 milijonov evrov za širjenje namestitvenih struktur in za nekaj drugih mehanizmov za obvladovanje razmer na jugu države. Povečalo se je tudi število migrantov, ki v Italijo pridejo po balkanski poti, torej čez mejo s Slovenijo. Foto: BoBo


12.04.2023

Delamo vedno dlje, vozniške sposobnosti pa bomo morali dokazovati že pri sedemdesetih?

Če bo sprejet predlog Evropske komisije, da naj bi v vseh članicah uvedli zakonodajo, po kateri bi morali vsi vozniki že po 70. letu na pregled vozniških sposobnosti, se bodo v nekaterih državah, kot je recimo Francija, vozniki sploh prvič soočili s tovrstnimi omejitvami. V Sloveniji moramo na pregled vozniških sposobnosti z 80. letom starosti, a smo že deset let pred tem, ko je Evropska komisija obelodanila aktualni predlog, to starost premaknili na 70 let. Tako voznike, ki so vozniški izpit opravili po letu 2013, čakajo prvi pregledi že pri 70tih letih. S tem se bomo torej soočili čez kakšnih 40 let.


12.04.2023

Rezultati razpisa Festivala slovenskega šansona 2023

Strokovna komisija v sestavi Goran Dekleva, Lojze Krajnčan, Sandra Erpe, Alenka Gotar in Rudi Pančur je minuli teden skrbno pregledala in poslušala vseh skoraj 70 prijavljenih šansonov in izmed njih izbrala tistih 20, ki se bodo predstavili na Festivalu slovenskega šansona 2023. To bodo: 1. skupina Prašnati: Po žalosti hodim 2. Patricija Škof: Šanson iz tujine 3. Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja 4. duo Zajtrk: Jera 5. Primož Vidovič: Triptih sestre Felicite 6. Cafe Noisette: Na vrtu mojem 7. Rade Kvartet: V času zaustavim svet 8. Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku 9. Smaal Tokk: Dihej 10. Veronika Kržičnik: Ti si moj svet 11. Ana Mezgec in Nakána: Tolaž'bla 12. Miha Rebrnik, Klemen Smolej in Miha Koren: Mi fejkamo 13. Glas 'n bas: Blues za čistilko UKC 14. Anja Strajnar: Izpodriv 15. Jure Ivanušič in Nordunk: Južni veter 16. Matevž Goršič in Mihael Lajlar: Barve ulic 17. Andrej Tomšič: Bistro 18. Violoncelli Itineranti: Sredozemlje 19. Anja Hrastovšek: Preštevati narcise 20. Tomaž Hostnik: Dekle iz zlatih sanj Prihodnji teden bomo v četrtek, 20. aprila, ob 12h na tiskovni konferenci v Kulturnem domu v Krškem predstavili vrstni red nastopajočih in več podrobnosti o samih prireditvah. Predizbora letošnjega Festivala slovenskega šansona bosta potekala v prvi polovici maja, in sicer: - v soboto, 6. maja, ob 20h v Kulturnem domu Krško, - v nedeljo, 14. maja, ob 20h v Gledališču Park Murska Sobota.


11.04.2023

Mladi: duševno zdravje je enako pomembno kot telesno

V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?


11.04.2023

Sladoledarska univerza v Bologni

Eno najbolj razvitih mest Italije, Bologna, slovi kot svetovno središče širjenja kulture kakovostnega, obrtniško izdelanega sladoleda. Tam deluje tudi sladoledarska univerza, kjer je sladoled poslastica, veselje, hudo resna kulinarična preizkušnja in poslovna priložnost, ki ljudem spreminja življenja.


10.04.2023

Velika noč v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva

V praznični oddaji ob velikonočnem ponedeljku smo vam pripravili pogovor o doživljanju praznika velike noči v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva. Posneli smo ga v župnišču Evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti. Tone Petelinšek se je pogovarjal z evangeličanskim škofom Leonom Novakom in superintendentom Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danielom Grabarjem.


09.04.2023

Nagrada za največji jamarski dosežek društvom Borovnica, Ajdovščina in Postojna

Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.


Stran 38 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov