Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Izšel je brezplačni priročnik o varnem potapljanju na vdih, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo.
"Napačno dihanje in napačna priprava potopa. To je klasična napaka, ker se ljudje ne znajo samostojno mentalno pripraviti in pravilno nadihati pred potopom. In pri dihanju se skriva tudi največ nevarnosti, da lahko izgubimo zavest. S pravilnim dihanjem se pa ta nevarnost izgube zavesti precej zmanjša."
Poudarja Jure Daić, ki je tudi prvi Slovenec, ki se je na vdih potopil globlje od 100 m. Že več kot 17 let se ukvarja s potapljanjem na vdih kot tekmovalec in kot mednarodno priznan inštruktor. Na tečajih potapljanja na vdih je od leta 2004 izšolali že več kot 2500 tečajnikov.
"Ta šport ima kup dobrih terapevtskih učinkov za naše telo. Premaguje stres, anksioznost in tesnobo. Pripomore k samoobvladanju telesa in zdravi nekatere dihalne bolezni. Ta šport je kot nekakšna meditacija, joga in nam umirja naše misli, kar je v današnjem svetu stresa zelo pomembno."
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Izšel je brezplačni priročnik o varnem potapljanju na vdih, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo.
"Napačno dihanje in napačna priprava potopa. To je klasična napaka, ker se ljudje ne znajo samostojno mentalno pripraviti in pravilno nadihati pred potopom. In pri dihanju se skriva tudi največ nevarnosti, da lahko izgubimo zavest. S pravilnim dihanjem se pa ta nevarnost izgube zavesti precej zmanjša."
Poudarja Jure Daić, ki je tudi prvi Slovenec, ki se je na vdih potopil globlje od 100 m. Že več kot 17 let se ukvarja s potapljanjem na vdih kot tekmovalec in kot mednarodno priznan inštruktor. Na tečajih potapljanja na vdih je od leta 2004 izšolali že več kot 2500 tečajnikov.
"Ta šport ima kup dobrih terapevtskih učinkov za naše telo. Premaguje stres, anksioznost in tesnobo. Pripomore k samoobvladanju telesa in zdravi nekatere dihalne bolezni. Ta šport je kot nekakšna meditacija, joga in nam umirja naše misli, kar je v današnjem svetu stresa zelo pomembno."
25 let Slovenije: 26.12.1990, prenos zasedanja slovenske skupščine na Radiu Slovenija, komentator Marjan Rogelj.
25 let Slovenije: Radio Koper, 21.12.1990, o pripravah na plebiscit in voščilo Lojzeta Peterleta, predsednika slovenske vlade.
25 let Slovenije: 24.12.1990, pogovor novinarja Radia Koper (Tomo Šajn) s planincem Jankom Muho o plebiscitu, vzdušju.
Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.
Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990. Za uvod smo se o zgodovinskih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na odločitev za samostojno Slovenijo, pogovarjali z zgodovinarjem dr. Zdenkom Čepičem.
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov