Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj se začne festival EDO, filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi. Letos se bo festival odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Več v prispevku Martina Tita Mayer.
Filmski festival o mestih, arhitekturi in urbanizmu
Ali si predstavljate, kako bi bilo živeti v stanovanjski zadrugi? O tem kako slednje, že več 40 let, uspešno delujejo v sosednji Avstriji, govori dokumentarni film, s katerim se nocoj začenja letošnji filmski festival Edo, ki bo tudi letos, že tretje leto zapored, odprl številne pomembne teme s področja arhitekture in urbanizma, pojasnjuje soorganizator festivala Jošt Derlink.
Videli bomo film o mirujočih parcelah v Berlinu, ki so degradirane, vendar so se razvile v biotopske raje kot je recimo tale naš Krater.
Tretji film, tako sogovornik, nam bo predstavil arhitektke, ki so v 60. letih prejšnjega stoletja predstavljale glavno aktivistično silo pri zahtevah, da mora biti mesto narejeno po meri človeka. Četrti film prikazuje izolirano rusko mesto v permafrostu, ki tam obstaja samo zaradi rudnika niklja, peti film pa prinaša zgodbo o življenju ljudi, ki so si v Havani naredili zasilna stanovanja na strehah.
Festival EDO, ki je ime dobil po arhitektu Edvardu Ravnikarju, se bo odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Vesna Skubic, soorganizatorka festivala pravi, da želijo posebej izpostavit letošnjo lokacijo festivala, Krater.
Mirujoče gradbišče, ki se ga obravnava kot sivo pego v prostoru, hkrati pa je pomemben biotop v urbanem okolju.
Krater se bo v prihodnjih dneh, vsak večer, odprl že eno uro pred projekcijo filma, z namenom, da si obiskovalci lahko pogledajo lokacijo in se seznanijo z aktivnostmi, ki se tam odvijajo. Sogovornika še poudarjate, da se začasna raba mirujočih gradbišč v Sloveniji velikokrat spremeni v parkirišče, prakse kot je projektni prostor Krater in številni drugi primeri dobrih praks v tujini, pa dokazujejo, da je lahko gradbišče ali opuščena gradbena jama, tudi prostor ustvarjalnosti, inovativnosti, povezovanja skupnosti ali zgolj zelena oaza sredi mesta.
Na festivalu se bodo zvrstila tudi predavanja različnih strokovnjakov s področja arhitekture in urbanizma. Brezplačne vstopnice pa si lahko rezervirate na spletni strani edofestival.info
4542 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nocoj se začne festival EDO, filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi. Letos se bo festival odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Več v prispevku Martina Tita Mayer.
Filmski festival o mestih, arhitekturi in urbanizmu
Ali si predstavljate, kako bi bilo živeti v stanovanjski zadrugi? O tem kako slednje, že več 40 let, uspešno delujejo v sosednji Avstriji, govori dokumentarni film, s katerim se nocoj začenja letošnji filmski festival Edo, ki bo tudi letos, že tretje leto zapored, odprl številne pomembne teme s področja arhitekture in urbanizma, pojasnjuje soorganizator festivala Jošt Derlink.
Videli bomo film o mirujočih parcelah v Berlinu, ki so degradirane, vendar so se razvile v biotopske raje kot je recimo tale naš Krater.
Tretji film, tako sogovornik, nam bo predstavil arhitektke, ki so v 60. letih prejšnjega stoletja predstavljale glavno aktivistično silo pri zahtevah, da mora biti mesto narejeno po meri človeka. Četrti film prikazuje izolirano rusko mesto v permafrostu, ki tam obstaja samo zaradi rudnika niklja, peti film pa prinaša zgodbo o življenju ljudi, ki so si v Havani naredili zasilna stanovanja na strehah.
Festival EDO, ki je ime dobil po arhitektu Edvardu Ravnikarju, se bo odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Vesna Skubic, soorganizatorka festivala pravi, da želijo posebej izpostavit letošnjo lokacijo festivala, Krater.
Mirujoče gradbišče, ki se ga obravnava kot sivo pego v prostoru, hkrati pa je pomemben biotop v urbanem okolju.
Krater se bo v prihodnjih dneh, vsak večer, odprl že eno uro pred projekcijo filma, z namenom, da si obiskovalci lahko pogledajo lokacijo in se seznanijo z aktivnostmi, ki se tam odvijajo. Sogovornika še poudarjate, da se začasna raba mirujočih gradbišč v Sloveniji velikokrat spremeni v parkirišče, prakse kot je projektni prostor Krater in številni drugi primeri dobrih praks v tujini, pa dokazujejo, da je lahko gradbišče ali opuščena gradbena jama, tudi prostor ustvarjalnosti, inovativnosti, povezovanja skupnosti ali zgolj zelena oaza sredi mesta.
Na festivalu se bodo zvrstila tudi predavanja različnih strokovnjakov s področja arhitekture in urbanizma. Brezplačne vstopnice pa si lahko rezervirate na spletni strani edofestival.info
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.
Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.
18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA
Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.
Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.
V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.
Mediji smo pozorno spremljali 33urno reševalno akcijo ponesrečene jamarke iz 100 metrov globoke še neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. 33letna domačinka Ana je v Kliničnem centru v Ljubljani – kakšno je njeno zdravstveno stanje, ne vemo, upamo pa, da bo okrevala. V akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi je bilo 65 jamarskih reševalcev in med temi tudi fotografinja in jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik.
Danes je slovenski dan okoljskega dolga. To po izračunih organizacije Global Footprint Network pomeni, da bi človeštvo, če bi vsi živeli tako kot v Sloveniji, od začetka leta do danes že porabilo vse naravne vire, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Ali povedano drugače, ob našem stilu življenja bi za dolgoročno vzdržnost potrebovali skoraj tri Zemlje in pol. O tem, zakaj naš način življenja ni dolgoročno vzdržen in kaj moramo spremeniti, smo se pogovarjali z Boštjanom Remicem iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.
Glavno vlogo projekta Noč ima svojo moč 2023 letos prevzemajo travniške rastline. Sodelujoči so vabljeni k raziskovanju in sestavljanju zemljevida Slovenije s 14 različnimi travniškimi rastlinami, ki bodo hkrati služile tudi kot indikator tal, na katerih rastejo. To je pomemben korak k ozaveščanju o pomembnosti tega naravnega vira ter k opolnomočenju za kritično razmišljanje in znanstveno mišljenje. Projekt, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju različnih ustanov, organizacij in posameznikov, je predstavil direktor Ustanove Hiša eksperimentov Miha Kos.
Žigan Krajnčan se je v preteklih letih posvečal predvsem plesu in koreografiji, leta 2020 pa je v predstavi Fusion with Myself združil gib z glasbo. Fuzija teh dveh umetniških smeri ga od takrat vodi v nova raziskovanja. V začetku meseca aprila je tako izdal svoj glasbeni prvenec z naslovom Fusion Reactor. Alum bo 19. aprila 2023 predstavil v Cukrarni v Ljubljani.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes ob svoji 54. obletnici ustanovitve pripravila slavnostno skupščino v Domu paraplegikov v Pacugu in tako zaznamovala dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov, ki je bil včeraj. Slavnostni skupščini sledi strokovni program »Izzivi paraplegije«, predstavljajo pa tudi nacionalno kampanjo Vključen svet o pomenu zaposlovanja invalidov. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica.
Slovenska filantropija od leta 2010 pripravlja Dan za spremembe z namenom povabiti ljudi k sooblikovanju boljše družbe, jih spodbuditi, da se v svojem okolju povežejo in prek različnih akcij rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja. S sloganom Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! nagovarjajo prebivalce Slovenije, da vsaj za en dan postanejo prostovoljci in prostovoljke. Letošnji dan za spremembe poteka 15. aprila hkrati s svetovnim dnevom mladih prostovoljcev, različne akcije - od medgeneracijskega povezovanja do čiščenja okolja - se bodo vrstile skozi ves april. Po dveh letih zatišja bo to ena izmed večjih akcij do zdaj, je Lani Furlan povedala Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji.
Od začetka letošnjega leta se je v Italiji izkrcalo več kot 32.300 migrantov, kar je skoraj štirikrat toliko kot lani v tem času. Zato je italijanska vlada razglasila izredne razmere, ki so sicer zlasti pravna podlaga pri aktivaciji civilne zaščite, pri dodelitvi izrednih sredstev v višini 5 milijonov evrov za širjenje namestitvenih struktur in za nekaj drugih mehanizmov za obvladovanje razmer na jugu države. Povečalo se je tudi število migrantov, ki v Italijo pridejo po balkanski poti, torej čez mejo s Slovenijo. Foto: BoBo
Če bo sprejet predlog Evropske komisije, da naj bi v vseh članicah uvedli zakonodajo, po kateri bi morali vsi vozniki že po 70. letu na pregled vozniških sposobnosti, se bodo v nekaterih državah, kot je recimo Francija, vozniki sploh prvič soočili s tovrstnimi omejitvami. V Sloveniji moramo na pregled vozniških sposobnosti z 80. letom starosti, a smo že deset let pred tem, ko je Evropska komisija obelodanila aktualni predlog, to starost premaknili na 70 let. Tako voznike, ki so vozniški izpit opravili po letu 2013, čakajo prvi pregledi že pri 70tih letih. S tem se bomo torej soočili čez kakšnih 40 let.
Strokovna komisija v sestavi Goran Dekleva, Lojze Krajnčan, Sandra Erpe, Alenka Gotar in Rudi Pančur je minuli teden skrbno pregledala in poslušala vseh skoraj 70 prijavljenih šansonov in izmed njih izbrala tistih 20, ki se bodo predstavili na Festivalu slovenskega šansona 2023. To bodo: 1. skupina Prašnati: Po žalosti hodim 2. Patricija Škof: Šanson iz tujine 3. Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja 4. duo Zajtrk: Jera 5. Primož Vidovič: Triptih sestre Felicite 6. Cafe Noisette: Na vrtu mojem 7. Rade Kvartet: V času zaustavim svet 8. Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku 9. Smaal Tokk: Dihej 10. Veronika Kržičnik: Ti si moj svet 11. Ana Mezgec in Nakána: Tolaž'bla 12. Miha Rebrnik, Klemen Smolej in Miha Koren: Mi fejkamo 13. Glas 'n bas: Blues za čistilko UKC 14. Anja Strajnar: Izpodriv 15. Jure Ivanušič in Nordunk: Južni veter 16. Matevž Goršič in Mihael Lajlar: Barve ulic 17. Andrej Tomšič: Bistro 18. Violoncelli Itineranti: Sredozemlje 19. Anja Hrastovšek: Preštevati narcise 20. Tomaž Hostnik: Dekle iz zlatih sanj Prihodnji teden bomo v četrtek, 20. aprila, ob 12h na tiskovni konferenci v Kulturnem domu v Krškem predstavili vrstni red nastopajočih in več podrobnosti o samih prireditvah. Predizbora letošnjega Festivala slovenskega šansona bosta potekala v prvi polovici maja, in sicer: - v soboto, 6. maja, ob 20h v Kulturnem domu Krško, - v nedeljo, 14. maja, ob 20h v Gledališču Park Murska Sobota.
V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?
Neveljaven email naslov