Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
V visokošolskih središčih v prestolnici in na Primorskem se soočajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. V Mariboru te težave nimajo. Če si želijo študenti izboriti ležišče v enem izmed njih ali pridobiti subvencijo bivanja pri zasebniku, morajo prošnjo oddati do 16. avgusta.
Študentski dom Ljubljana ponuja okoli 7 tisoč 500 ležišč, potrebovali bi jih vsaj 10 odstotkov več.
Načrtujejo gradnjo dveh novih študentskih domov na Litostrojski in Roški. V Mariboru se ne soočajo s pomanjkanjem kapacitet, tudi pri zasebnikih je ponudba večja od povpraševanja. Kar dvakrat večja v primerjavi z lanskim poletjem. Največ težav imajo na Primorskem. Predsednik primorske Študentske organizacije Jure Ciglar:
»Na Primorskem definitivno obstaja stanovanjski problem, treba je povedat da v Sloveniji že 30 let, odkar obstaja država, nimamo stanovanjske politike na nobenem področju in tudi študentje so dostikrat prepuščeni trgu.«
Med epidemijo so bili študentje razen redkih izjem primorani oditi nazaj v svoja domača okolja, saj so bili študentski domovi zaprti. Scenarij zapiranja za jesen za študente ni sprejemljiv. Temu skuša priti nasproti tudi Študentski dom Ljubljana. Aleksandar Matković:
"Z ministrstvom za šolstvo se usklajuje razširitev seznama izjem, upam da nič od navedenega ne bo potrebno. V primeru zaostrovanja in četrtega vala, ki ga napovedujejo, bo pa eden od pogojev zagotovo pct pogoj."
Kako Domen Kovačič, študent medicine komentira svoj začasen povratek domov?
»Smo tipična primorska družina, se radi kregamo, smo temperamentni, tako da ... dobro v slabem, slabo v dobrem.«
Najemodajalci imajo interes po višjem zaslužku, zato se nekateri celo izogibajo oddajanju stanovanj študentom.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
V visokošolskih središčih v prestolnici in na Primorskem se soočajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. V Mariboru te težave nimajo. Če si želijo študenti izboriti ležišče v enem izmed njih ali pridobiti subvencijo bivanja pri zasebniku, morajo prošnjo oddati do 16. avgusta.
Študentski dom Ljubljana ponuja okoli 7 tisoč 500 ležišč, potrebovali bi jih vsaj 10 odstotkov več.
Načrtujejo gradnjo dveh novih študentskih domov na Litostrojski in Roški. V Mariboru se ne soočajo s pomanjkanjem kapacitet, tudi pri zasebnikih je ponudba večja od povpraševanja. Kar dvakrat večja v primerjavi z lanskim poletjem. Največ težav imajo na Primorskem. Predsednik primorske Študentske organizacije Jure Ciglar:
»Na Primorskem definitivno obstaja stanovanjski problem, treba je povedat da v Sloveniji že 30 let, odkar obstaja država, nimamo stanovanjske politike na nobenem področju in tudi študentje so dostikrat prepuščeni trgu.«
Med epidemijo so bili študentje razen redkih izjem primorani oditi nazaj v svoja domača okolja, saj so bili študentski domovi zaprti. Scenarij zapiranja za jesen za študente ni sprejemljiv. Temu skuša priti nasproti tudi Študentski dom Ljubljana. Aleksandar Matković:
"Z ministrstvom za šolstvo se usklajuje razširitev seznama izjem, upam da nič od navedenega ne bo potrebno. V primeru zaostrovanja in četrtega vala, ki ga napovedujejo, bo pa eden od pogojev zagotovo pct pogoj."
Kako Domen Kovačič, študent medicine komentira svoj začasen povratek domov?
»Smo tipična primorska družina, se radi kregamo, smo temperamentni, tako da ... dobro v slabem, slabo v dobrem.«
Najemodajalci imajo interes po višjem zaslužku, zato se nekateri celo izogibajo oddajanju stanovanj študentom.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strokovnjak za mednarodne politične odnose dr. Peter Verovšek, predavatelj na oddelku za politične vede in mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu, ki je doktoriral na Yalu in pred prihodom v Sheffild leta 2016 tri leta predaval na Harvardu komentira potezo britanskega premiera Borisa Johnsona.
Gluhi uporabniki slovenskega znakovnega jezika so dobili slovnico svojega jezika. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Z njeno pomočjo bodo gluhi, ki uporabljajo ta jezik, znali razložiti značilnosti svojega jezika in bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to lasten jezik z lastno slovnico. V slovenskem znakovnem jeziku se sporazumeva približno tisoč gluhih. Sogovornik: vsebinski in jezikovni vodja projekta dr. Matic Pavlič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Neveljaven email naslov