Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
V visokošolskih središčih v prestolnici in na Primorskem se soočajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. V Mariboru te težave nimajo. Če si želijo študenti izboriti ležišče v enem izmed njih ali pridobiti subvencijo bivanja pri zasebniku, morajo prošnjo oddati do 16. avgusta.
Študentski dom Ljubljana ponuja okoli 7 tisoč 500 ležišč, potrebovali bi jih vsaj 10 odstotkov več.
Načrtujejo gradnjo dveh novih študentskih domov na Litostrojski in Roški. V Mariboru se ne soočajo s pomanjkanjem kapacitet, tudi pri zasebnikih je ponudba večja od povpraševanja. Kar dvakrat večja v primerjavi z lanskim poletjem. Največ težav imajo na Primorskem. Predsednik primorske Študentske organizacije Jure Ciglar:
»Na Primorskem definitivno obstaja stanovanjski problem, treba je povedat da v Sloveniji že 30 let, odkar obstaja država, nimamo stanovanjske politike na nobenem področju in tudi študentje so dostikrat prepuščeni trgu.«
Med epidemijo so bili študentje razen redkih izjem primorani oditi nazaj v svoja domača okolja, saj so bili študentski domovi zaprti. Scenarij zapiranja za jesen za študente ni sprejemljiv. Temu skuša priti nasproti tudi Študentski dom Ljubljana. Aleksandar Matković:
"Z ministrstvom za šolstvo se usklajuje razširitev seznama izjem, upam da nič od navedenega ne bo potrebno. V primeru zaostrovanja in četrtega vala, ki ga napovedujejo, bo pa eden od pogojev zagotovo pct pogoj."
Kako Domen Kovačič, študent medicine komentira svoj začasen povratek domov?
»Smo tipična primorska družina, se radi kregamo, smo temperamentni, tako da ... dobro v slabem, slabo v dobrem.«
Najemodajalci imajo interes po višjem zaslužku, zato se nekateri celo izogibajo oddajanju stanovanj študentom.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
V visokošolskih središčih v prestolnici in na Primorskem se soočajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. V Mariboru te težave nimajo. Če si želijo študenti izboriti ležišče v enem izmed njih ali pridobiti subvencijo bivanja pri zasebniku, morajo prošnjo oddati do 16. avgusta.
Študentski dom Ljubljana ponuja okoli 7 tisoč 500 ležišč, potrebovali bi jih vsaj 10 odstotkov več.
Načrtujejo gradnjo dveh novih študentskih domov na Litostrojski in Roški. V Mariboru se ne soočajo s pomanjkanjem kapacitet, tudi pri zasebnikih je ponudba večja od povpraševanja. Kar dvakrat večja v primerjavi z lanskim poletjem. Največ težav imajo na Primorskem. Predsednik primorske Študentske organizacije Jure Ciglar:
»Na Primorskem definitivno obstaja stanovanjski problem, treba je povedat da v Sloveniji že 30 let, odkar obstaja država, nimamo stanovanjske politike na nobenem področju in tudi študentje so dostikrat prepuščeni trgu.«
Med epidemijo so bili študentje razen redkih izjem primorani oditi nazaj v svoja domača okolja, saj so bili študentski domovi zaprti. Scenarij zapiranja za jesen za študente ni sprejemljiv. Temu skuša priti nasproti tudi Študentski dom Ljubljana. Aleksandar Matković:
"Z ministrstvom za šolstvo se usklajuje razširitev seznama izjem, upam da nič od navedenega ne bo potrebno. V primeru zaostrovanja in četrtega vala, ki ga napovedujejo, bo pa eden od pogojev zagotovo pct pogoj."
Kako Domen Kovačič, študent medicine komentira svoj začasen povratek domov?
»Smo tipična primorska družina, se radi kregamo, smo temperamentni, tako da ... dobro v slabem, slabo v dobrem.«
Najemodajalci imajo interes po višjem zaslužku, zato se nekateri celo izogibajo oddajanju stanovanj študentom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov