Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
Jurij Souček, slovenski dramski igralec, ki 5. aprila praznuje 91. rojstni dan, je najbolj znan kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom, kot sta Pipi in Melkijad, Palček Smuk, Flip v Čebelici Maji in Miškolin. Ravno njegov značilen glas je tisti, po katerem ga poznajo številni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Aziji, so vsaj ponekod koronavirus že premagali, a ostajajo previdni, saj še vedno beležijo nove okužbe in se bojijo tudi morebitnega novega izbruha. Da bi premagali virsu, so se odločili za zelo različne pristope. Na Japoskem denimo testirajo malo, V Južni Koreji obratno, stavijo na množično testiranje. Obema država pa je skupno, da javno življenje nikoli ni povsem obstalo. Odpri ostajajo celo znameniti karaoke bari. Karmen Švegl.
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Družbena omrežja polnijo doma pečeni sveži hlebci kruha, peka je v času epidemije postala nov hobi Slovencev. Da lahko dišeč in okusen domač kruh spečete tudi brez kvasa, ki ga prav zdaj po trgovinah primanjkuje, dokazuje Korošica Anita Šumer. Pred osmimi leti je obudila staro tehniko peke kruha z droži, njeno knjigo o peki z drožmi so na Kitajskem razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu. Za droži je navdušila že na tisoče ljubiteljev kruha doma in po svetu, v času epidemije pa njene skupine in profili na družbenih omrežjih rastejo z izjemno hitrostjo – samo na Facebooku se ji je na novo pridružilo 3000 članov. Naši novinarki Metki Pirc je zaupala, kako izdelati droži in razkrila najpogostejše napake začetnikov.
V času koronavirusne bolezni se moramo zavedati, da veliko delavcev svoje delo opravlja v neposrednem stiku z uporabniki. To so tudi osebni asistenti, ki zagotavljajo osebno asistenco najtežjim invalidom. Ali se osebna asistenca nemoteno zagotavlja uporabnikom in s kakšnimi težavami se srečujejo tako organizacije, ki zagotavljajo storitve osebne asistence, pa v prispevku Petre Medved.
Današnji drugi april, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, poteka v senci epidemije koronavirusne bolezni. Družine z otroki, mladostniki in odraslimi z avtizmom se v tem času še bolj soočajo z različnimi stiskami, poudarjajo v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Otroci nimajo potrebne dnevne rutine, ostali pa so tudi brez ustrezne obravnave, s katero vplivajo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo. V pogovoru z novinarko Petro Medved je Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije povedala, kakšno pomoč staršem otrok z avtizmom so ponudili na Zvezi in na kaj opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu.
Pogovor z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med vprašanji, ki se v teh dneh porajajo lastnikom živali, so tudi, kaj storiti z domačo živaljo, če bi bili primorani ostati v karanteni ali bolnišnici. Imajo zavetišča za živali morda organizirano varstvo zanje? Koliko časa so lahko živali tam, če je njihov edini lastnik hospitaliziran? So pogoji za sprejem živali v času epidemije kakorkoli spremenjeni? Ta vprašanja je Andreja Čokl zastavila predstavnikom zavetišč po Sloveniji.
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Komik Vinko Šimek znan tudi kot Jaka Šraufciger poudarja, da se pri pripravi skečev komiki prilagajajo razmeram v družbi in okolju. Tako je tudi v trenutnem času, ko se življenje odvija v karanteni. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Ljudje se ob negotovostih in strahovih, ki jih prinaša epidemija, čedalje pogosteje znesejo tudi na družbenih omrežjih. Tomaž Celestina se je o vsem tem pogovarjal s klinično psihologinjo, doktorico Polono Matjan.
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridboiti uvod v to, kako potekajo notranji procesi. Od 80. let 20. stoletja se intenzivno uporablja in raziskuje v medicini in je z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti. Kako praktično razvijati čuječnost nas v novi epizodi uči prof. dr. Borut Škodlar.
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Neveljaven email naslov
