Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Radijski program izpod vrha, kjer se je med drugim rodila tudi ideja o Slovenskem planinskem društvu
Naš radijski studio smo tokrat preselili pod najvišji Stol pri nas. S 1181 metri Valvasorjev dom nudi odlično izhodiščno točko za vzpon na greben Karavank, lahko pa je tudi končni cilj, saj do njega vodi okoli dvajset poti in je zato priljubljena destinacija pohodnikov, kolesarjev, pozimi pa tudi sankačev. Tisti, ki se na dom odpravijo res pogosto, pa so 'Ljubitelji Valvasorja', dva med njimi smo ujeli tudi v naša javljanja.
Že drugo sezono je oskrbnik na domu, Rok Škrjanc, ki dobro sodeluje tudi s Planinskim društvom Radovoljica, ki ima dom v lasti. Na domu je skozi vse leto, dneve začenja pred sončnim vzhodom in zaključuje pozno, kot pravi, pa ga obiskujejo tako domači kot tuji gostje.
Zgodbe Valvasorjevega doma, njegovega razvoja in izzivov za prihodnost je z nami delil tudi gospodar doma, Sandi Lužnik, na Roblekov dom pa smo poklicali predsednika PD Radovljica, Valentina Rezarja, ki je med drugim razložil, kakšen zalogaj je imeti pod svojim okriljem kar tri pomembne planinske koče.
Kaj je karavanški fen in kaj ima pravzaprav Valvasor s temi kraji ter kako jih je zaznamovalo rudarstvo? Pred mikrofon smo povabili tudi meteorologa, Blaža Štera, ter zgodovinarja doc. dr. Petra Mikšo.
Le slabo uro hoda od doma je arheološko najdišče Ajdna, ki nam ga je pomagala približati vodnica v Čopovi hiši, Urška Aljančič, ki pravi, da obiskovalca tega zanimivega kraja nagradijo tudi izjemni razgledi. Razgledi na okolico, ki poleg priložnosti za šport in rekreacijo nudi tudi pravo kulturno-zgodovinsko bogastvo. O tem z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Matjažem Komanom.
Ker v bližini naše tokratne radijske postojanke poteka tudi Slovenska planinska pot, se nam je z nje v živo oglasila Klaro Bajec, ki si ja zastavila svojevrsten izziv. Najstarejšo vezno planinsko pot v naši državi in eno izmed najstarejših v Evropi in na Svetu se je odločila prehoditi v obe smeri – torej od začetka do konca in od konca nazaj - na začetek.
In ker je Stol tudi edini visokogorski vrh, izpod katerega poteka letošnji projekt naših sobotnih obiskov koč, smo nekaj besed namenili tudi varnosti na planinskih poteh in opozorili na pravilno pripravo pred odhodom na turo v gore. V našem terenskem studiu so se nam pridružili trije predstavniki GRS Radovljica.
Mesto Velenje, ki letos praznuje 60 let, v teh dneh gosti največji otroški festival pri nas. Pika Nogavička je za teden dni prevzela župansko lento in s tem tudi oblast v mestu. Ob 30. rojstnem dnevu Pikinega festivala so za častno pokroviteljico dogodka izbrali slovensko umetnico Jelko Reichman, ki je oblikovala tudi uradno podobno letošnjega festivala.
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
V Berlinu pa poteka sejem bele tehnike in zabavne elektronike IFA 2019, na katerem se predstavlja preko 1800 razstavljavcev z vsega sveta, med njimi tudi slovenska podjetja: Skupina Hisense Gorenje s pametno kuhinjo, Bosch s svetovno novostjo – kuhinjskim aparatom izdelanim v podjetju BSH v Sloveniji, pa Chippolo, Status Metlika in Mmore Cases.
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
V Barceloni danes poteka množični shod v spomin na 11. september 1714, ko je Barcelona v španski nasledstveni vojni padla pod četami španskega kralja Filipa Petega. Katalonci ta dan množično obeležujejo zadnja leta, odkar je špansko ustavno sodišče razveljavilo nekaj ključnih členov katalonskega statuta. To jesen v Kataloniji pričakujejo sodbe na procesih proti katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, obtoženim upora zaradi njihove vloge pri referendumu leta 2017. Špela Novak je v pričakovanju sodbe obtoženim katalonskim voditeljem pripravila pogovor s predstavnikom katalonske vlade za Jugovzhodno Evropo Erickom Hauckom.
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Skupina britanskih spitfirejev je 18. 9. 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti. Pilot se je rešil, zajeli so ga domobranci, ki so ga predali Nemcem. Dele letala so pulili iz tal že prej, v drugi polovici avgusta letos pa je steklo strokovno izkopavanje. Kot v pripsevku Tomaža Gerdena pojasnjuje vodja izkopavanja, arheolog dr. Andrej Gaspari, je motor letala supermarine spitfire, zaradi varnostnih razlogov ga bodo izvlekli pozneje, skoraj nepoškodovan.
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Evropska unija velja za največji humanitarnega igralca na svetu, letos naj bi za humanitarno pomoč namenila več kot poldrugo milijardo evrov. Bodočega komisarja Lenarčiča tako na predvidenem področju kot pri ustvarjanju vpliva znotraj Evropske komisije čaka veliko dela. Komentar Matjaža Trošta
Zaposleni na okencih upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici so lani novembra stavkali. Pravzaprav ni šlo za čisto pravo stavko – delali so samo do konca uradnih ur. Stavko so zamrznili in z novim vodstvom so se začela pogajanja o pogojih dela. Zaposleni na okencih morajo zaradi povečanega števila strank, kadrovske in prostorske stiske na delovnem mestu ostajati tudi več ur po koncu delovnega časa, saj morajo obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Tudi če te pridejo le nekaj minut pred koncem. Sindikalist Dragan Stankovič pravi, da se nadurno delo odreja vsak dan. "Vsakdo, ki je v popoldanski izmeni ima odrejeno nadurno delo. In to traja ne samo dneve, temveč že mesece. Ob sredah ko so uradne ure do 19-te, se nadurno delo opravlja globoko po 21-ti uri." Nadure so po novem plačane – a so namesto izjema, postale pravilo. Več v prispevku Urške Valjavec.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav, pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus. Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta, smo povedali v nedeljskem jutru na Prvem. Na teren pa smo odšli tudi z lovcem na nevihte ter spoznali znanja, ki jih tak hobi zahteva, in pravila, ki se jih je treba držati, če želimo poskrbeti za lastno varnost.
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Neveljaven email naslov
