Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki
Fizično ali spolno nasilje v Sloveniji doživlja vsaka četrta ženska, psihično skoraj vsaka druga. Te podatki iz nacionalne raziskave iz leta 2010 še vedno držijo, trdijo sogovornice. Kljub temu Svet Evrope v torkovem poročilu ugotavlja, da smo v zadnjih sedmih letih od veljavnosti istanbulske konvencije dosegli napredek pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
V prvem poročilu o uresničevanju istanbulske konvencije je Svet Evrope zapisal, da pozdravlja spremembe kazenskega zakonika v smeri redefinicije posilstva “samo ja pomeni ja” in dopolnitve zakona o preprečevanju nasilja v družini. Pa vendar ostaja prostor za izboljšave, zatrjuje Katja Zabukovec Kerin, Društvo za nenasilno komunikacijo.
"Ostajajo še številna nenagovorjena področja. Senzibiliziranost strokovnjakov, ki o nasilju nad ženskami premalo vedo ali ga celo relativizirajo in minimalizirajo. Pomembno področje, na katerem bodo potrebni premiki, ostajajo stiki z otroki. Da otroci in odrasle žrtve niso izpostavljene ponovni viktimizaciji preko stikov."
V poročilu ugotavljajo, da Slovenija nima celovitega sistema zbiranja podatkov o vseh oblikah nasilja. V Društvu SOS telefon sicer zatrjujejo, da je kar 56 odstotkov žensk v Sloveniji že doživelo eno od oblik nasilja. V času epidemije se je število žrtev še povečalo. V lanskem letu so zato s pomočjo evropskih sredstev vzpostavili telefonsko linijo za žrtve, ki deluje 24 ur na dan 7 dni v tednu. Dubravka Hrovatič:
"Financiranje traja samo eno leto, žal nam nadaljnje financiranje ni jasno, tukaj je prostor, kako predelati te izkušnje in kako zagotoviti trajno financiranje take linije."
Sogovornice poudarjajo, da bi morali okrepiti tudi izobraževanje o temi, a pravijo, da ne opazijo pripravljenosti Ministrstva za izobraževanje, da bi tej temi posvečalo več pozornosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki
Fizično ali spolno nasilje v Sloveniji doživlja vsaka četrta ženska, psihično skoraj vsaka druga. Te podatki iz nacionalne raziskave iz leta 2010 še vedno držijo, trdijo sogovornice. Kljub temu Svet Evrope v torkovem poročilu ugotavlja, da smo v zadnjih sedmih letih od veljavnosti istanbulske konvencije dosegli napredek pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
V prvem poročilu o uresničevanju istanbulske konvencije je Svet Evrope zapisal, da pozdravlja spremembe kazenskega zakonika v smeri redefinicije posilstva “samo ja pomeni ja” in dopolnitve zakona o preprečevanju nasilja v družini. Pa vendar ostaja prostor za izboljšave, zatrjuje Katja Zabukovec Kerin, Društvo za nenasilno komunikacijo.
"Ostajajo še številna nenagovorjena področja. Senzibiliziranost strokovnjakov, ki o nasilju nad ženskami premalo vedo ali ga celo relativizirajo in minimalizirajo. Pomembno področje, na katerem bodo potrebni premiki, ostajajo stiki z otroki. Da otroci in odrasle žrtve niso izpostavljene ponovni viktimizaciji preko stikov."
V poročilu ugotavljajo, da Slovenija nima celovitega sistema zbiranja podatkov o vseh oblikah nasilja. V Društvu SOS telefon sicer zatrjujejo, da je kar 56 odstotkov žensk v Sloveniji že doživelo eno od oblik nasilja. V času epidemije se je število žrtev še povečalo. V lanskem letu so zato s pomočjo evropskih sredstev vzpostavili telefonsko linijo za žrtve, ki deluje 24 ur na dan 7 dni v tednu. Dubravka Hrovatič:
"Financiranje traja samo eno leto, žal nam nadaljnje financiranje ni jasno, tukaj je prostor, kako predelati te izkušnje in kako zagotoviti trajno financiranje take linije."
Sogovornice poudarjajo, da bi morali okrepiti tudi izobraževanje o temi, a pravijo, da ne opazijo pripravljenosti Ministrstva za izobraževanje, da bi tej temi posvečalo več pozornosti.
Če bi šlo vse po načrtih, bi zdaj že odštevali ure do trenutka, ko se bo Slovenija z izstrelitvijo svojih prvih dveh satelitov vpisala v zgodovino odkrivanja vesolja. Satelita Trisat in Nemo-HD naj bi v orbito poletela na raketi Vega jutri (petek, 19. 6.) nekaj minut pred 4. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča v Francoski Gvajani, a bo treba na izstrelitev še nekoliko počakati. Gre za tretjo preložitev izstrelitve. Prvič je do nje prišlo zaradi ponesrečenega predhodnega poleta rakete Vega, drugič zaradi epidemije novega koronavirusa. Tokrat je razlog vreme, je Andreji Gradišar povedal vodja misije Trisat dr. Iztok Kramberger. Slišali boste tudi predstavitev obeh satelitov in nekaj utrikov zadnjih priprav na izstrelitev.
Ob obeležitvi 55. obletnice oddaje Lahko noč, otroci bo danes zvečer naš Prvi program gostoval na ljubljanski Pediatrični kliniki. Neposredni avdio in video prenos pravljice o polžu prijatelju iz bolnišnice pa hkrati predstavlja tudi zagon spletnega tematskega kanala za malčke, otroke in mladostnike Radio Z, ki ga je Radio Slovenija vzpostavil v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V dneh, ko so slovenski mediji polni novic o prihodu Michelinovega vodnika v Slovenijo in novih dobitnikov prestižnih zvezdic in ostalih priznanj, smo poklicali v italijanski Krmin. Slovenski zamejec Joško Sirk, ki vodi gostilno La Subida, ima namreč Michelinovo zvezdico že dobro desetletje. Kaj mu je prinesla, kaj je spremenila in kaj svetuje "svežim" slovenskim dobitnikom?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov