Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.
O problematiki so spregovorili strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva, psihologije, varovanja človekovih pravic in prava
Odlok vlade, ki za zajezitev epidemije otrokom nalaga obvezno uporabo kirurških mask pri pouku, hkrati pa predpisuje, da se bodo otroci ne glede na starost, tri krat na teden v prostorih šole samotestirali, otrokom, katerih starši odloka ne bodo upoštevali, pa prepoveduje vstop v šolo, je v zadnjih dneh scela razburil javnost. Ukrepi so iz zdravstvenega stališča razumljivi in sprejeti so zaradi resnosti situacije v zdravstvu, a ker zadevajo otroke, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Ne gre spregledati, da ukrepi posegajo v pravico do izobraževanja, ki je po naši zakonodaji zagotovljena vsem enako in pod enakimi pogoji, da ukrepi, po besedah pedagoških delavcev spreminjajo učni proces v šolah, glede na skokovit porast duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih v zadnjem letu, pa je treba pogledati tudi psihološki vidik predvidenih posegov v njihovo vsakdanje življenje.
Sogovornice in sogovorniki:
psihologinja Bojana Moškrič, Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo
dr. med. Denis Baš
Varuh človekovih pravic, Peter Svetina
Učiteljica 1. razreda in pedagoginja, Ema Cerar
Dolgoletna učiteljica 1. razreda OŠ, Taja Selan
Anonimna učiteljica 1. razreda OŠ
Pravnica in odvetnica Nataša Pirc Musar
Biljana Žikić, mama osnovnošolca
Aleš Štimec, oče osnovnošolke
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.
O problematiki so spregovorili strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva, psihologije, varovanja človekovih pravic in prava
Odlok vlade, ki za zajezitev epidemije otrokom nalaga obvezno uporabo kirurških mask pri pouku, hkrati pa predpisuje, da se bodo otroci ne glede na starost, tri krat na teden v prostorih šole samotestirali, otrokom, katerih starši odloka ne bodo upoštevali, pa prepoveduje vstop v šolo, je v zadnjih dneh scela razburil javnost. Ukrepi so iz zdravstvenega stališča razumljivi in sprejeti so zaradi resnosti situacije v zdravstvu, a ker zadevajo otroke, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Ne gre spregledati, da ukrepi posegajo v pravico do izobraževanja, ki je po naši zakonodaji zagotovljena vsem enako in pod enakimi pogoji, da ukrepi, po besedah pedagoških delavcev spreminjajo učni proces v šolah, glede na skokovit porast duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih v zadnjem letu, pa je treba pogledati tudi psihološki vidik predvidenih posegov v njihovo vsakdanje življenje.
Sogovornice in sogovorniki:
psihologinja Bojana Moškrič, Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo
dr. med. Denis Baš
Varuh človekovih pravic, Peter Svetina
Učiteljica 1. razreda in pedagoginja, Ema Cerar
Dolgoletna učiteljica 1. razreda OŠ, Taja Selan
Anonimna učiteljica 1. razreda OŠ
Pravnica in odvetnica Nataša Pirc Musar
Biljana Žikić, mama osnovnošolca
Aleš Štimec, oče osnovnošolke
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov