Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse
Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.
"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."
In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic? Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.
"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "
Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.
Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse
Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.
"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."
In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic? Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.
"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "
Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.
Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov