Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vse Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki.
Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
"Večina podatkov o omikronu v tem trenutku še vedno prihaja iz Južne Afrike. Študije kažejo, da tretji odmerek cepiva dvigne zaščito na petinsedemdeset odstotkov. Kljub poživitvenemu odmerku se bo torej z omikronom okužilo še veliko ljudi. To že vemo. Česar pa še ne vemo, je, ali okužba z omikronom poteka v težji ali blažji obliki. Številke iz Južne Afrike kažejo, da gre za blažji potek. Vendar menim, da se oklepamo rešilne bilke. Vedeti namreč morate, da je prebivalstvo Južne Afrike v povprečju mlajše kot v Evropi. In tudi, da je odziv imunskega sistema odvisen še od genetskih predispozicij, ki pa so v Južni Afriki gotovo drugačne. V tem trenutku lahko o omikronu zagotovo rečemo le to, da je bolj nalezljiv, da ne vemo, ali povzroči težji potek, in da so za zaščito potrebni trije odmerki cepiva."
Slabe epidemične razmere so tudi v Veliki Britaniji zaostrile odnose med ljudmi.
"Uro moramo nazaj zavrteti za nekaj mesecev, ko so pri nas razrahljali vse ukrepe za omejevanje epidemije. Takrat premier in vlada ljudem nista povedala, kakšne bodo lahko posledice tega sproščanja. Razglasili so 'dan svobode' in ljudje so bili prepričani, da je covida konec. Sprostili so se. Vendar pa bi jih morali opozoriti, da se bo virus vrnil in naj bodo še vedno previdni. Ker so bili prebivalci v vmesnem obdobju manj pozorni, so zdaj prestrašeni in tudi razburjeni. Razpoloženje je slabo in to že kar nekaj časa. Govorim za Anglijo, drugje v Združenem kraljestvu je lahko drugače. Težave se vlečejo že od brexita: polovica nas je bila za, polovica proti, in to nas je razdvojilo. Ljudje so od takrat jezni drug na drugega, epidemija pa je razmere le še poslabšala. Opazil sem, da so ljudje zdaj manj vljudni in manj potrpežljivi, manj civilizirani. Bolj so agresivni. Strah jih je; zaradi vseh novih pravil pa so tudi zbegani. Ukrepi se namreč zelo hitro spreminjajo, čemur je težko slediti. Med ljudmi prevladuje občutek, da za tiste na vrhu veljajo ena pravila, za vse preostale pa druga. Tako da … Razpoloženje v Veliki Britaniji ni dobro; trenutno nismo najbolj srečen košček sveta."
Italija je zaostrila pogoje za vstop v državo, tudi iz Slovenije. Po novem bodo prebolevniki in cepljeni ob prihodu potrebovali negativen izvid svežega testa, vse preostale pa čaka petdnevna samoizolacija. Dopisnik iz Italije Janko Petrovec je najnovejšo uredbo italijanskega zunanjega ministra poenostavil v nekaj praktičnih navodilih.
"Če ste cepljeni ali pa ste covid preboleli, potem za vstop v Italijo od danes potrebujete veljavno potrdilo PC, evropski obrazec za sledenje potnikov ter – novost – tudi svež negativen izvid največ 24 ur starega antigenskega ali največ 48 ur starega molekularnega testa. Če pa ste samo testirani, je v zraku še nekaj nejasnosti, toda prevladujoča interpretacija nove uredbe je, da vas v Italiji čaka petdnevna samoizolacija – kar seveda velja tudi v primeru, če nimate sploh nobenega potrdila. Samoizolacijo boste morali preživeti na naslovu, ki ga boste navedli v obrazcu za sledenje, po koncu pa boste morali opraviti nov test."
Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.
Minula leta v družbeni in politični realnosti bi lahko označili za prelomna, saj se liberalna in demokratična Evropa obrača v desno. Zaskrbljujoča pa je krepitev njene skrajne različice. Od kod je prišel ta zasuk, kje ležijo družbeni vzroki za širitev skrajno desne miselnosti, kaj ta sploh sploh zagovarja in zakaj so njene ideje lahko problematične? Več v prispevku Klare Draškovič, ki se je pogovarjala s kanadskim novinarjem Michaelom Colbornom, ki raziskuje skrajno desna gibanja v Evropi.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.
V Ljubljani danes poteka Karierni sejem z geslom "Polje, kdo bo tebe ljubil" in izraža skrb za prihodnost dela v hitro spreminjajočem se svetu. V Sloveniji namreč beležimo vedno večje pomanjkanje delovne sile, trenutno je največje povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu. Karierni sejem je v prestolnico privabil 113 razstavljalcev. Sejem je obiskala Lana Furlan.
Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.
Napnite ušesa! Pričenja se 17. festival Godibodi, namenjen promociji nove kakovostne slovenske glasbe. Letos se prvič odvija v Cankarjevem domu, kjer se predstavljajo štiri zasedbe: Hostnik pa Krečič, Kiki, Belin in Nakána. Festival je pred 16 leti nastal kot platforma za predstavljanje novih glasbenih izdaj založbe Celinka, ki jih je do danes že preko 200 – in tudi vsi letošnji nastopajoči na oder Kluba Cankarjevega doma prinašajo vsak svojo svežo glasbeno izdajo. O festivalu Godibodi nam na Prvem spregovori njegov umetniški vodja Janez Dovč.
Po veliki vodni ujmi avgusta lani je država skoraj tisoč podjetjem in 7500 lastnikom poškodovanih stanovanj izplačala predplačila sredstev za pomoč pri nujnih obnovitvenih delih. Zdaj morajo pristojnim ministrstvom posredovati dokazila o obnovi, da jim bodo dokončno odmerili višino sredstev, ki jim pripadajo. V obeh primerih so postopki dolgotrajni predvsem zaradi razčiščevanja o tem, kaj so upravičeni stroški in katera dokazila je treba priložiti.
Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.
Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Neveljaven email naslov