Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Komentar Matjaža Trošta o slovenskem predsedovanju Svetu EU
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada.
Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa, kot v komentarju razmišlja Matjaž Trošt, pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Neuspešnih predsedovanj Evropski uniji ni, saj gre pri ocenah tudi za bonton med bolj kot ne enakopravnimi članicami povezave. Ugotavljamo pa, da je slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije izpadlo bistveno drugače v vsebinskem, birokratskem smislu, kot v tistem pogledu, ki ga večina opazi. Za to se lahko zahvalimo neprimernim, prepirljivim objavam predsednika vlade na socialnem omrežju, kjer se je zapletal z neprimernimi, nedostojnimi očitki tujim novinarjem, voditeljem držav in organizacij. In to je tisto, kar tudi z resolucijo Evropskega parlamenta javnodiplomatskega ostane v spominu bruseljskega medijskega in političnega korpusa.
V tem pogledu sta dva obraza tega predsedovanja še toliko bolj izrazita. Trud diplomatov, ki so zelo uspešno vodili postopke in pogajanja v Bruslju, je v javnosti zasenčilo neprimerno komuniciranje tistih, ki pri predsedovanju niti nimajo formalne funkcije. Kljub koordinacijski naravi, je predsedovanje Svetu EU seveda priložnost za voditelje, da ga začutijo, izkoristijo. Milo rečeno, tega slovenska vlada ni storila, še več, večkrat se je po orbanovsko lotila iskanja zunanjega sovražnika v Bruslju ali v evropskih poslankah in poslancih. V Budimpešti ali Varšavi večkrat za svoje napake krivijo Bruselj ali predsednika Macrona, nekaj podobno abotnih pristopov smo bili deležni tudi pri nas.
V tem pogledu bo prav zanimivo opazovati, kako se bodo v letu predsedniških volitev vodenja Unije lotili v Franciji, kjer je predsednik Macron pred leti uspel z izrazito proevroposkim volilnim nastopom, prepirljive in Bruslju-vseočitajoče pristope pa je prepustil neuspešni kandidatki skrajne desnice.
4470 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Komentar Matjaža Trošta o slovenskem predsedovanju Svetu EU
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada.
Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa, kot v komentarju razmišlja Matjaž Trošt, pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Neuspešnih predsedovanj Evropski uniji ni, saj gre pri ocenah tudi za bonton med bolj kot ne enakopravnimi članicami povezave. Ugotavljamo pa, da je slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije izpadlo bistveno drugače v vsebinskem, birokratskem smislu, kot v tistem pogledu, ki ga večina opazi. Za to se lahko zahvalimo neprimernim, prepirljivim objavam predsednika vlade na socialnem omrežju, kjer se je zapletal z neprimernimi, nedostojnimi očitki tujim novinarjem, voditeljem držav in organizacij. In to je tisto, kar tudi z resolucijo Evropskega parlamenta javnodiplomatskega ostane v spominu bruseljskega medijskega in političnega korpusa.
V tem pogledu sta dva obraza tega predsedovanja še toliko bolj izrazita. Trud diplomatov, ki so zelo uspešno vodili postopke in pogajanja v Bruslju, je v javnosti zasenčilo neprimerno komuniciranje tistih, ki pri predsedovanju niti nimajo formalne funkcije. Kljub koordinacijski naravi, je predsedovanje Svetu EU seveda priložnost za voditelje, da ga začutijo, izkoristijo. Milo rečeno, tega slovenska vlada ni storila, še več, večkrat se je po orbanovsko lotila iskanja zunanjega sovražnika v Bruslju ali v evropskih poslankah in poslancih. V Budimpešti ali Varšavi večkrat za svoje napake krivijo Bruselj ali predsednika Macrona, nekaj podobno abotnih pristopov smo bili deležni tudi pri nas.
V tem pogledu bo prav zanimivo opazovati, kako se bodo v letu predsedniških volitev vodenja Unije lotili v Franciji, kjer je predsednik Macron pred leti uspel z izrazito proevroposkim volilnim nastopom, prepirljive in Bruslju-vseočitajoče pristope pa je prepustil neuspešni kandidatki skrajne desnice.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
Neveljaven email naslov