Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost? O izkušnjah zadravstvenih delavcev, ki vse pogosteje doživljajo predvsem verbalne napade, pripoveduje predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. O vzrokih za te pojave in možnih rešitvah pa razmišlja klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Sogovornika se strinjata, da je strpnost najboljši odziv na nestrpnost.
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost?
Verjetno ni nič neobičajnega, da smo v časih, kakršnih še nismo imeli, prestrašeni, razdvojeni in negotovi. Bi lahko bila naša nestrpnost posledica strahu, ki nekatere spodbudi, da se obnašajo agresivneje? Smo res vse bolj razdvojeni? Psiholog dr. Aleksander Zadel poudarja, da toliko, kolikor je ljudi, toliko je zapletov in hkrati rešitev.
"Ker nimamo družbenega čuta, da bi se podredili skupnemu dobremu, nimamo notranje potrebe, da bi se podredili temu skupnemu dobremu, pride do kaosa in tega družba ne zmore. Potrebujemo univerzalne dogovore, kot so biti nenasilen, strpna komunikacija, vztrajanje v redu, česar pa, žal, v teh trenutkih ne zmoremo."
Zdravstveni delavci, zdravniki in strokovnjaki, ki se v času epidemije izpostavljajo s svojim mnenjem, so deležni vse hujših pritiskov in napadov. Da je nezadovoljstvo ljudi vse večje, opažajo tudi zdravstveni delavci. Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege, poudarja, da so izkušnje zelo različne.
"Gre za neposredno komunikacijo bolnikov z zdravstvenim osebjem. Največ nezadovoljstva in nemira opažamo na triažnih točkah na primarni ravni v zdravstvenih domovih, podobno je tudi v bolnišnicah. Vse več nazadovoljstva je tudi na vstopnih točkah za testiranje in pri ljudeh, ki morajo za obisk svojcev v domovih za starejše izpoljnjevati enega od pogojev PCT.
Kako pa se lahko odzovemo na nestrpnost? Sogovornika se strinjata, da je najboljši odziv strpnost. Največ lahko naredimo z upoštevanjem priporočil in spoštovanjem ukrepov, ki jih predlaga stroka, poudarja Monika Ažman.
"To bi bila naša največja prošnja, da smo drug do drugega strpni in nam bo vsem laže."
Strpen odziv je najboljši, opozarja tudi dr. Aleksander Zadel. To velja tudi v časih in za okolja, ko imamo občutek, da vsak z dvema minutama časa lahko govori v medijih in žali, je grob, aroganten ali pa se tako vede v čakalnici zdravstvenga doma, pravi.
"Nam tega ni treba tako početi. Moramo pokazati, da nas je veliko, ki hočemo strpen dialog, in veliko takih, ki hočemo spoštljive odnose, v katerih se dobro počutimo in lahko konstruktivno rešujemo izzive, pred katerimi smo danes kot posamezniki ali kot družba."
4470 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost? O izkušnjah zadravstvenih delavcev, ki vse pogosteje doživljajo predvsem verbalne napade, pripoveduje predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. O vzrokih za te pojave in možnih rešitvah pa razmišlja klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Sogovornika se strinjata, da je strpnost najboljši odziv na nestrpnost.
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost?
Verjetno ni nič neobičajnega, da smo v časih, kakršnih še nismo imeli, prestrašeni, razdvojeni in negotovi. Bi lahko bila naša nestrpnost posledica strahu, ki nekatere spodbudi, da se obnašajo agresivneje? Smo res vse bolj razdvojeni? Psiholog dr. Aleksander Zadel poudarja, da toliko, kolikor je ljudi, toliko je zapletov in hkrati rešitev.
"Ker nimamo družbenega čuta, da bi se podredili skupnemu dobremu, nimamo notranje potrebe, da bi se podredili temu skupnemu dobremu, pride do kaosa in tega družba ne zmore. Potrebujemo univerzalne dogovore, kot so biti nenasilen, strpna komunikacija, vztrajanje v redu, česar pa, žal, v teh trenutkih ne zmoremo."
Zdravstveni delavci, zdravniki in strokovnjaki, ki se v času epidemije izpostavljajo s svojim mnenjem, so deležni vse hujših pritiskov in napadov. Da je nezadovoljstvo ljudi vse večje, opažajo tudi zdravstveni delavci. Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege, poudarja, da so izkušnje zelo različne.
"Gre za neposredno komunikacijo bolnikov z zdravstvenim osebjem. Največ nezadovoljstva in nemira opažamo na triažnih točkah na primarni ravni v zdravstvenih domovih, podobno je tudi v bolnišnicah. Vse več nazadovoljstva je tudi na vstopnih točkah za testiranje in pri ljudeh, ki morajo za obisk svojcev v domovih za starejše izpoljnjevati enega od pogojev PCT.
Kako pa se lahko odzovemo na nestrpnost? Sogovornika se strinjata, da je najboljši odziv strpnost. Največ lahko naredimo z upoštevanjem priporočil in spoštovanjem ukrepov, ki jih predlaga stroka, poudarja Monika Ažman.
"To bi bila naša največja prošnja, da smo drug do drugega strpni in nam bo vsem laže."
Strpen odziv je najboljši, opozarja tudi dr. Aleksander Zadel. To velja tudi v časih in za okolja, ko imamo občutek, da vsak z dvema minutama časa lahko govori v medijih in žali, je grob, aroganten ali pa se tako vede v čakalnici zdravstvenga doma, pravi.
"Nam tega ni treba tako početi. Moramo pokazati, da nas je veliko, ki hočemo strpen dialog, in veliko takih, ki hočemo spoštljive odnose, v katerih se dobro počutimo in lahko konstruktivno rešujemo izzive, pred katerimi smo danes kot posamezniki ali kot družba."
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov