Danes obeležujemo 140-letnico rojstva Minke Skaberne. Poleg izuma brajice je za slepe in slabovidne na Slovenskem njeno delo izredno pomembno. Z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico – v enem letu je sto prostovoljk, ki so delale doma pod nadzorom Minke Skaberne, prepisalo 60 del slovenskih pisateljev – je omogočila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes. Prispevek Petre Medved.

Pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe.

Danes obeležujemo 140-letnico rojstva Minke Skaberne. Poleg izuma brajice je za slepe in slabovidne na Slovenskem njeno delo izredno pomembno. Z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico – v enem letu je sto prostovoljk, ki so delale doma pod nadzorom Minke Skaberne, prepisalo 60 del slovenskih pisateljev – je omogočila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes.

Danes Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne zagotavlja knjige v prilagojenih tehnikah v zvočnem zapisu in brajici, pojasnjuje vodja knjižnice Dušan Sterle:

»Če začnemo pri brajevem delu: trenutno imamo v knjižnici 1612 naslovov, ki vsebujejo 8613 brajevih zvezkov. Vsak naslov je velik tam od pet do šest brajevih zvezkov. Potem pa imamo tudi zvočni del knjižnice – in sicer smo zdaj od magnetofonskih trakov in kaset prešli na CD-je (tega je zdaj že 16 let), teh naslovov pa je 3638. Seveda smo kasete, ki smo jih prej uporabljali, presneli v digitalni zapis in teh zapisov je 2528.«

V prostorih knjižnice slepih in slabovidnih v Ljubljani so danes odprli tipno razstavo Ustvarjalni presek pranečakinje Minke Skaberne, akademske kiparke Sabe Skaberne, ki prikazuje presek avtoričinega dela zadnjih 20 let.