Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
Delavcev na trgu dela primanjkuje in pritiski na plače so vedno večji
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
To bo imelo pomemben vpliv na to, koliko bodo morali delodajalci prispevati za plače in za koliko se bodo morale te zvišati.
Skorajda vsi zaposleni v dejavnosti trgovina dobivajo minimalno plačo. Večina delodajalcev jim mora doplačevati razliko do minimalne plače. Zaposleni so nezadovoljni, močno obremenjeni zaradi pomanjkanja sodelavcev, vedno več je bolniških odsotnosti, tako zaradi virusa kot zaradi izgorelosti. Zaradi vedno slabših pogojev dela so sindikati delodajalce pozvali k novim pogajanjem o spremembi kolektivne pogodbe za trgovino. Sindikalist Ladislav Rožič:
Upor bo prišel sem od sebe, ker delavci ne bodo želeli delati za ta denar. Vedno več je podjetji, kjer delavci razmišljajo, da je treba zadeve zaostriti.
S plačami in razmerami pa nimajo težav v tehnološko naprednem podjetju Elaphe, kjer razvijajo in proizvajajo elektro motorje in elektroniko za električna vozila. Zaposlujejo 150 ljudi, med njimi večino predstavljajo visokokvalificirani kadri (razvoj), petino pa kompetentni zaposleni v sestavi elektromotorjev. Soustanovitelj in direktor podjetja Gorazd Lampič
Plače so se v 15ih letih od kar obstajamo, zviševale vsako leto. Povprečna bruto plača v Sloveniji je okoli 2 tisoč evrov. V našem podjetju so plače višje v povprečju okoli 30 ali 40 odstotkov.
V podjetju BE-Terna, kjer se ukvarjajo s poslovno informacijskimi rešitvami za podjetja, so plače višje od povprečne plače v IT-sektorju, kjer znašajo okoli 3 tisoč 100 evrov bruto. So pa plače pri slovenskih sodelavcih, vseeno nižje kot pri sodelavcih v tujini. Blaž Strle, direktor družbe:
Razlike med plačami se v zadnjih letih zmanjšujejo, saj tuja podjetja na našem trgu iščejo kadre, ki jih dobro plačajo, tako da morajo tudi domači delodajalci ponuditi višje plačilo.
Po podatkih statističnega urada je povprečna bruto plača za november znašala 2.084 evrov in je bila od plače za oktober višja, nominalno za 10,5 %, realno pa za 9,7 %. Povprečna neto plača za november pa je znašala 1.363 evrov.
4538 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
Delavcev na trgu dela primanjkuje in pritiski na plače so vedno večji
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
To bo imelo pomemben vpliv na to, koliko bodo morali delodajalci prispevati za plače in za koliko se bodo morale te zvišati.
Skorajda vsi zaposleni v dejavnosti trgovina dobivajo minimalno plačo. Večina delodajalcev jim mora doplačevati razliko do minimalne plače. Zaposleni so nezadovoljni, močno obremenjeni zaradi pomanjkanja sodelavcev, vedno več je bolniških odsotnosti, tako zaradi virusa kot zaradi izgorelosti. Zaradi vedno slabših pogojev dela so sindikati delodajalce pozvali k novim pogajanjem o spremembi kolektivne pogodbe za trgovino. Sindikalist Ladislav Rožič:
Upor bo prišel sem od sebe, ker delavci ne bodo želeli delati za ta denar. Vedno več je podjetji, kjer delavci razmišljajo, da je treba zadeve zaostriti.
S plačami in razmerami pa nimajo težav v tehnološko naprednem podjetju Elaphe, kjer razvijajo in proizvajajo elektro motorje in elektroniko za električna vozila. Zaposlujejo 150 ljudi, med njimi večino predstavljajo visokokvalificirani kadri (razvoj), petino pa kompetentni zaposleni v sestavi elektromotorjev. Soustanovitelj in direktor podjetja Gorazd Lampič
Plače so se v 15ih letih od kar obstajamo, zviševale vsako leto. Povprečna bruto plača v Sloveniji je okoli 2 tisoč evrov. V našem podjetju so plače višje v povprečju okoli 30 ali 40 odstotkov.
V podjetju BE-Terna, kjer se ukvarjajo s poslovno informacijskimi rešitvami za podjetja, so plače višje od povprečne plače v IT-sektorju, kjer znašajo okoli 3 tisoč 100 evrov bruto. So pa plače pri slovenskih sodelavcih, vseeno nižje kot pri sodelavcih v tujini. Blaž Strle, direktor družbe:
Razlike med plačami se v zadnjih letih zmanjšujejo, saj tuja podjetja na našem trgu iščejo kadre, ki jih dobro plačajo, tako da morajo tudi domači delodajalci ponuditi višje plačilo.
Po podatkih statističnega urada je povprečna bruto plača za november znašala 2.084 evrov in je bila od plače za oktober višja, nominalno za 10,5 %, realno pa za 9,7 %. Povprečna neto plača za november pa je znašala 1.363 evrov.
Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.
Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Olimpijski slogan hitreje, višje, močneje – skupaj, zadnja beseda je bila dodana na olimpijskih igrah v Tokiu – velja tudi ali pa še bolj za paraolimpijske igre. Dosežke in napore športnikov invalidov lahko občudujemo prav tako ali pa še bolj. Spremljate jih lahko v Parizu, v katerem so se sinoči začele paraolimpijske igre. O tamkajšnjem ozračju in zanimivih tekmah smo se pogovarjali z Markom Polakom, ki spremlja igre na kraju samem.
Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.
Kar 55 odstotkov zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo. Glavni razlogi, da kadri zapuščajo te poklice so: nizke plače, težki delovni pogoji in podcenjenost poklica v družbi. To je del ugotovitev dveletnega projekta, ki ga je izvedla Fakulteta za zdravstvene nege v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Kako privabiti mlade, da bodo prišli in ostali zaposleni v tej panogi? Odgovorni imajo pred seboj izjemno velik izziv. Več pa v prispevku Urške Valjavec. FOTO: Pixabay
Neveljaven email naslov