Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
4470 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Neveljaven email naslov