Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
4470 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.
Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.
Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.
"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.
V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.
Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.
Neveljaven email naslov