Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
4471 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Oster politični diskurz na družbenih omrežjih prinaša več pozornosti, hkrati pa škoduje demokraciji
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih. Predstojnik oddelka za komunikologijo in vodja centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Dejan Verčič meni, da za to obstaja več razlogov.
"Prvi razlog je, da se izognejo novinarjem in ljudi nagovarjajo neposredno. In zato lahko povedo bistveno več, kot bi sicer lahko povedali in takrat ko si sami to zaželijo povedati. Pa še nobenih vprašanj ne dobivajo. Drug razlog je, da so se tudi ljudje preselili na družbena omrežja in jih je na tradicionalnih vse težje najti oziroma je treba seštevati več različnih medijev. Če pa zgradiš neko svojo skupnost, ki jo lahko nagovarjaš, je to daleč najbolj tako cenovno kot časovno učinkovito. In tretja stvar je, tisti, ki so pametni, to uporabljajo tudi, da pridobijo malo utripa, kako ljudje sprejemajo njihova sporočila, katera sporočila so bolj učinkovita, katera so manj."
Ker so sporočila na družbenih omrežjih kratka, ponekod celo omejena na določeno število znakov, se ob tem postavlja vprašanje, ali so državljani potemtakem dovolj informirani. Po Verčičevem mnenju se večina ljudi odloča za bližnjico, ki jo v tem primeru predstavljajo družbena omrežja, saj si tako hitreje in lažje ustvarijo mnenje.
"Ljudje smo, če grdo rečem, leni, če lepo rečem, ekonomični pri trošenju svoje energije in to za politiko velja enako kot za vsa druga področja življenja. To, da družbena omrežja silijo politike, da so kratki, ni nujno slabo, ker bi to lahko pomenilo tudi, da bi morali bolj premisliti, kaj bodo zapisali. Problem je v tem, da preveč politikov kratkost jemlje kot izgovor za to, da lahko bleknejo, karkoli jim že pade na pamet."
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan politični diskurz na družbenih omrežjih primerja z otroškimi zmerljivkami.
"Diskurz je precej nizkoten, na trenutke primitiven. Veliko je nekega šopirjenja, hvalisanja, navijaštva. Že sama narava omrežja Twitter nagrajuje odrezavost, agresijo pravzaprav in politiki to s pridom izkoriščajo. Nekaj, kar razvname čustva, obenem tudi poveča vidnost njihovih sporočil."
Na drugi strani je javnost zaradi družbenih omrežij po njegovem mnenju bolj razklana. Ta namreč omogočajo, da vsak lahko pove vsakomur, kar hoče, kar da je spremenilo dinamiko političnega diskurza. Tadej Štrok:
"Sicer je osvobajajoče, da ima politika ali posameznik direkten dostop do javnosti, ampak obenem ne smemo zanemariti vloge tradicionalnih medijev. Mediji so tu z enim razlogom, novinarski poklic bi moral bit plemenit poklic in bi moral nositi ogromno odgovornosti. In to, da politiki gredo mimo tega, mimo medijev kot neke institucije, kot sedme sile in sami govorijo neposredno javnosti brez filtra, je vsekakor problematično."
Politični svetovalec Miloš Čirič meni, da je nižanje diskurza na družbenih omrežjih odraz nižanja ostalih ustaljenih navad v družbi, saj da iščemo najnižji skupni imenovalec. Kratkosti sporočil, ki jih politiki objavijo na družbenih omrežjih, se je treba po njegovem mnenju navaditi. Po njegovem mnenju je oster diskurz mešanica posameznikove osebnosti in svetovanja političnih svetovalcev.
"Bolj kot so ostre te stvari, bolj kot je oster ta konflikt, bolj kot je jasen ta konflikt, bolj se ljudje od tega odmikajo. In seveda potem ostanejo le tisti, ki to sprejemajo – to so pa tisti, ki so bolj naklonjeni eni ali drugi strani."
Sogovorniki poudarjajo, da oster diskurz na družbenih omrežjih lahko posledično negativno vpliva tudi na demokracijo. V prihodnosti nas torej čaka še veliko dilem za razrešit, med drugim tehnična, kako zagotoviti regulacijo družbenih omrežij, in moralna, kako naj vsak posameznik pri sebi razčisti, kakšno obnašanje na spletu se spodobi in kakšno ne.
V Avstriji je z novim letom začel veljati nov zakon, ki odraslim osebam z neozdravljivo boleznijo ali trajnim hudim zdravstvenim stanjem omogoča, da se odločijo za predčasno končanje svojega življenja. Njihovo prošnjo morata sicer odobriti dva zdravnika. Tudi v Sloveniji je v javni razpravi predlog zakona o dostojni smrti, ki predvideva pomoč pri samomoru. 21-letna Ana Rogel z neozdravljivo kronično boleznijo bulozno epidermolizo, ki jo potiska na invalidski voziček, predlog podpira.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena od težav, ki pesti slovenski zdravstveni sistem – poleg epidemije, seveda – je pomanjkanje zdravnikov. Posledično so druga težava vse daljše čakalne dobe za zdravstvene storitve. Ker javna mreža zdravstvenih zavodov marsikdaj ne more pokriti vseh potreb pacientov, številni pomoč iščejo pri zasebnih zdravnikih in zobozdravnikih, tako tistih s koncesijo kot v samoplačniških ambulantah. Matej Žnidarič, študent 6. letnika medicine, je zato lani začel spletni projekt Najzdravnik, s katerim želi ljudem pomagati pri iskanju in odločitvi za zdravnika.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil Louis Braille, za slepe izredno pomemben izumitelj brajeve pisave – brajice, zato je prav ta dan Generalna skupščina Združenih narodov s sprejetjem resolucije Svetovne zveze slepih razglasila kot svetovni dan brajeve pisave. Brajica je sistem brajevih znakov v reliefni obliki, namenjen pisanju in branju slepih. Slepim odpira okno v svet izobraževanja, leposlovja, kulture, glasbe in drugih področij življenja. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila slepega profesorja slovenščine in zgodovine ter lektorja Roka Janežiča in se z njim med drugim pogovarjala tudi o pomenu brajice v današnjem času.
Leninov park pisatelja tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnega kriminalnega romana Jezero, predstavljamo kot zvočno knjigo.
Tako v zadnjem letu in pol kot tudi v prihodnjih letih gostinstvo čakajo težki časi. Tega se zaveda tudi družina Golob, ki vodi Bistro in vinski bar Marjo Šeše v Solkanu. Poudarjajo, da je gostinstvo težek poklic, da je v raznih resničnostnih šovih prikazan precej olepšano. A zadovoljstvo, ki ga občutiš, ko gost zadovoljen zapusti lokal ali pa ko je osebje med seboj povezano, je neprecenljiv. O tem, kaj gostinci pričakujejo od gosta, o psihični preobremenjenosti v gostinstvu in kje so se izgubile t. i. beznice, lokali z dušo, se je z družino pogovarjala Tina Lamovšek.
Že odštevate ure in minute do vstopa v novo leto? Se kdaj vprašate, kaj je čas? Delček odgovora na to zapleteno vprašanje vam ponuja astrofizičarka, doktorica Andreja Gomboc.
Za številne gostinske delavce bo kljub omejitvam danes delovni dan, saj že hitijo s pripravo silvestrskih jedilnikov za najdaljšo noč. Tudi Jožef Oseli, priznani in uveljavljeni kuhar, je številne silvestrske večere preživljal delovno. Z ženo sta kot butlerja delala pri maršalu Titu, pozneje pa je kot kuhar z mednarodnimi izkušnjami in član francoske akademije spoznaval kulinariko sveta. Pred desetletjem je bil vodja slovenske odprave na svetovnem dogodku Kuharji brez meja za lačne otroke v Južni Afriki. Jožef Oseli je svoje bogate izkušnje strnil v avtobiografiji Uresničil sem sanje. Obsežna avtobiografija v sebi nosi tudi sporočilo, da bi za delo v gostinstvu navdušil mlade generacije. »To se mi zdi v času pomanjkanja kuharjev in natakarjev res pomembno«, je povedal Jožef Oseli. V pogovoru z Aljano Jocif pa je najprej razkril, da je sprva načrtoval zgolj eno knjigo.
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Naklonjenost do lastne ali tuje države lahko izražamo na različne načine. Sara Terpin in Carlo Ghio to počneta skozi blog. Že skoraj 10 let namreč obiskujeta in to objavljata različne kotičke, vasi, mesta, znamenitosti, doživetja v naši državi na spletnem blogu Slovely.eu in to delita s svojimi bralci. Vendar pišeta v italijanskem jeziku. Našo državo želita namreč približati italijansko govorečemu prebivalstvu. A ustvarjalnost ne počiva. Lani sta s partnerjem posnela kratek dokumentarec GO-VID o tem, kako je bila med Italijo in Slovenijo zaradi korone ponovno vzpostavljena fizična meja. S Saro in Carlom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Neveljaven email naslov