Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.

Evropski gospodarski prostor odprt za spletne nakupe le z močno avtentikacijo

Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja?

Ker gre za direktivo iz leta 2015, se te spremembe postopno uvajajo že dalj časa. Postavlja pa se vprašanje, kaj danes pomeni močna avtentikacija? Alina Meško z Zveze potrošnikov Slovenije potrjuje, da je dvofaktorska preverba identitete še vedno dovolj. Pri spletnem nakupovanju se bodo morali tako potrošnice in potrošniki od danes naprej identificirati z dvema od treh možnih načinov: z nečim, kar vedo (geslo, PIN, odgovor na varnostno vprašanje), z nečim, kar imajo (pametni telefon ali druga mobilna naprava), ali z nečim, kar so (biometrični podatki). To pomeni, da za spletni nakup ni nujno potrjevanje s prstnim odtisom, prepoznavo obraza, preverbo roženice ali glasu.

"To je samo ena od možnosti. Ob tem pa moramo opozoriti na težavo, da veliko rešitev zahteva pametni telefon. Na Zvezo potrošnikov smo dobili precejšnje število pritožb, saj vsi ne morejo ali ne želijo imeti pametnega telefona. Zato še enkrat pozivamo banke, naj ponudijo tudi drugačne rešitve, saj obstajajo."

Kot poudarja Meško, gre vse v smeri digitalizacije, zato bo v prihodnosti verjetno pametni telefon naprava, s katero bomo plačevali ali potrjevali plačevanje. Vseeno pa si želijo, da banke v tem prehodnem obdobju ponudijo tudi alternativne možnosti.

Preverjanje istovetnosti imetnika kartice ni potrebno pri plačilih, ki jih je ustrezno označil trgovec (plačila malih vrednosti, ponavljajoče se transakcije). Prav tako Direktiva velja za plačila znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Nakupi pri trgovcih zunaj regije se praviloma izvajajo brez dodatnega potrjevanja.