Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.
V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)
V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.
Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.
43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.
8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.
Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Obdarovanje ob različnih priložnostih nas spremlja celo življenje. Obdarujemo se ob osebnih in koledarskih praznikih ter posebnih dosežkih posameznikov. Darila, ki jih prejmemo ali poklanjamo, imajo različno sporočilno vrednost. Toda kaj takrat, ko nam darilo ni všeč, ko je zgrešeno? O kulturi obdarovanja na Slovenskem v preteklosti in danes, raziskujejo študentke Fakultete za turizem Brežice Univerze v Mariboru, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Danes je bilo veliko slišati o ponesrečenih darilih, prisluhnila jim je tudi novinarka Suzana Vahtarić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedska akademija je s sporočilom, da letos ne bodo podelili Nobelove nagrade za književnost, razburila literarno srenjo. O vzrokih za to odločitev in posledicah v pogovoru z Goranom Deklevo.
Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki in očmi na zaslonu, našo pozornost grabijo opomniki, ki sporočajo, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar absolutno ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo v digitalnem svetu lahko ves čas povezani drug z drugim, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik - vse manj je namreč druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute, na primer dotik. Ena takšnih dejavnosti je ples. Koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute? O tem, kakšen pomen imata ples in dotik, sodobna plesalca in koreografa Snježana Premuš in Dejan Srhoj, plesna pedagoginja Mateja Juvan in etnolog dr. Bojan Knific.
Odpadke, ki jih je morje v prazničnih dneh v večjih količinah naplavilo na slovensko obalo, so danes že v veliki meri odstranili iz komunalnih pristanišč in kopališč. Po podatkih Uprave za pomorstvo so se razmere za enkrat umirile tudi na odprtem morju. A bi se odpadki ob določenih vremenskih pogojih lahko spet pojavili.
Novinarji brez meja ugotavljajo, da se je indeks medijske svobode lani najbolj znižal v Evropi. Položaj medijev je najboljši v Skandinaviji, na vrhu je Norveška, medtem ko je na dnu lestvice Severna Koreja. Na tej lestvici je Slovenija od lani napredovala za pet mest, iz 37. na 32. mesto.
V Knjižnici Rogaška Slatina je na ogled razstava, ki odkriva življenje v tem kraju med nemško okupacijo v letih 1941-1945. Močno zastražena meja je takrat zaznamovala bivanje na tem območju, številne vzporednice pa razstava potegne tudi z današnjim časom.
Nadzor, umori, sovraštvo do novinarjev so vse večje grožnje demokraciji po vsem svetu je ob letošnjem mednarodnem dnevu svobode govora ugotovila organizacija Novinarji brez meja. Velika grožnja svobodi medijev so svetovne velesile, kot so ZDA in Kitajska, a ne samo te, pravi predsednica mednarodnega združenja PEN Jennifer Clement. Od leta 2009 do 2012 je bila tudi predsednica mehiškega PENA, in kot pravi, so novinarji v Mehiki dnevno izpostavljeni nevarnostim in grožnjam, premnogokrat se zgodba novinarjev konča tragično. "V Mehiki nimamo novinarjev v zaporih, ampak v grobovih. Težava v Mehiki je, da velja popolna nekaznovanost za zločine. Na primer, tam je bilo v zadnjih 15 letih ubitih več kot 100 novinarjev, nekateri so izginili, nihče pa za to ni pristal v zaporu. Tam vlada popolna nekaznovanost. Novinarji kar naenkrat počnejo stvari, ki bi jih morala opravljati država, policisti. In to je zelo nevarno, saj novinar ni več samo priča sumljivim dogodkom, ampak te dogodke razkriva - to pa ogroža vlado. Primer novinarke Daphne Caruana Galizia nas je opomnil, da so novinarji pomanjkljivo zaščiteni oziroma sploh niso." Več kot 250 pisateljev, publicistov in drugih članov Pena je zato na Evropsko komisijo naslovilo mednarodno odprto pismo, v katerem jo med drugim poziva k pritisku na malteške oblasti za preiskavo smrti Galizie. Po podatkih britanskega BBC-ja naj bi bilo letos ubitih že 32 novinarjev, največjim nevarnostim pa so izpostavljeni novinarji v Iraku, na Filipinih, v Mehiki, Pakistanu in Rusiji.
Neveljaven email naslov