Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.
Ena najbolj nenavadnih zgodb oživljanja človeka po srčnem zastoju se je zgodila pred dobrim mesecem na Koroškem, ko je sicer poklicni reševalec Primož Krajnc oživljal ustavljeno srce svojega soseda Ferija. Reševal je v prostem času, brez običajne opreme in ekipe, reševanje pa je potekalo na strmi strehi dobrih pet metrov nad tlemi. Čustvena stiska ob reševanju življenja priljubljenega soseda je bila velikanska celo za izkušenega reševalca, ki jo je dober mesec pozneje opisoval s solzami v očeh. Sosed Feri, ki je zdaj že doma, pa si je za proslavo vnovičnega rojstva zaželel, da bi njegov rešitelj Primož Krajc vse takrat prisotne in vse sosede naučil oživljanja. Izobraževalni piknik bo potekal prav na svetovni dan oživljanja.
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.
Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.
V Sloveniji imamo registriranih 14 000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43-imi kilometri sistem Migovec, kar nekaj časa je za najdaljšo veljala Postojnska – za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov. Najgloblja jama je Čehi 2 na Kaninu, ta je globoka kilometer in pol in je 12. najgloblja jama na svetu, na prvem mestu je jama Verjovkina v Abhaziji. Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopa po prostornini. Ima 5 celih 5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana je s prostornino dva cela 55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Pa še ena zanimivost. Parkirišče kjer stoji naš terenski studio, je ravno nad Veliko dvorano. Še več zanimivosti o jamah in njihovemu raziskovanju nam je povedala naša vodnica, jamarka, krasoslovka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame doktorica Rosana Cerkvenik.
Vreme je težko napovedati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
Znanosti na RTV-ju sledi kar nekaj novinarjev in uredništev. Televizijci med drugim tedensko ustvarjajo oddajo Ugriznimo znanost. Minuli teden smo se jim pridružili na snemanju posebne oddaje o usodi Benetk, ki so v nevarnosti zaradi pogrezanja tal in dvigovanja morske gladine. Pri tem prav slovenski raziskovalci ponujajo svojstveno rešitev, kako beneški les, ki drži mesto nad vodo, obvarovati pred prehitrim propadanjem.
Nekaj dni je že preteklo od Elisinega koncerta v Kinu Šiška v Ljubljani, ampak spomin na vrhunski performans še ostaja živ. Nekaj posebnega je namreč bilo v zraku, čeprav se je koncert začel z 20-minutno zamudo, smo Elisi to hitro odpustili, sploh ker je s svojo energijo, skromnostjo, komunikacijo prevzela vsakega posebej. V reportaži slišite tudi odzive obiskovalcev in nekaj nagovorov, ki jih je imela Elisa v več kot uro in pol trajajočem koncertu.
V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj.
V zadnjih nekaj stoletjih sta nam hiter gospodarski napredek in družbeni razvoj izrazito izboljšala kakovost življenja, to pa je s seboj prineslo tudi drastično višje potrebe po energiji. Naše energetske zahteve so v zadnjem stoletju prerasle vse meje, nekoč tako brezmejen planet nam postaja premajhen in – kar je še bolj skrb vzbujajoče – kipi od vse bolj neprijaznega podnebja.
Industrija konoplje je najhitreje rastoča industrija na svetu. Legalizacijo je napovedala tudi nemška vlada. Ne samo v medicinske namene, to imajo v naši največji gospodarski partnerici že urejeno. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem trgu, kakšne so gospodarske pasti glede na kanadske izkušnje in zakaj je pomembno, da Slovenija ne zamudi vlaka? "Brez dvoma verjamem, da imate v Sloveniji primerno infrastrukturo, odlične kmetijske površine, zemljo, znanje, vse, kar potrebujete, da po zelo konkurenčni ceni pridelate nekaj najboljše konoplje na svetu. Upam, da bo Slovenija postala ena od vodilnih sil pri konoplji na Balkanu. Vsekakor pa bo nujno zelo pohiteti. Za industrijo konoplje so zdaj pasja leta – vsako leto velja za sedem običajnih. Včasih se poročila o tem, kar se zgodi v enem mesecu, berejo kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo v celem življenju. To je najhitreje rastoča industrija na svetu. Zato se morate čim prej priključiti. Sloveniji svetujem, da ne sedi in čaka. To je nekaj, kar se mora zgoditi hitro. Sicer ne boste več mogli postati del trga. Ko bodo dobavne pogodbe podpisane, bo prepozno. Na primer Portugalska je izjemno hitra in izvaža že na tone konoplje v medicinske namene. Če želite konkurirati na mednarodnem nivoju, je čas bistven." - Stephen Verbeek, generalni direktor Hello Cannabis
Vodice so kraj, geografsko nedaleč od Ljubljane, a če gre za reševanje življenja v času največje gneče na cestah, se zdijo vsaj galaksijo stran. V urgentnih stanjih, ko štejejo minute in sekunde, je čakanje na profesionalno reševalno ekipo, ki se mora prebiti iz centra Ljubljane do njih, neznosno in tudi usodno preveč. Tudi zaradi osebnih izkušenj je zato med člani gasilske zveze Vodice kar nekaj certificiranih prvih posredovalcev – gasilcev, ki se dodatno izobrazijo za pomoč v nujnih stanjih. Kot prva enota pa so sodelovali tudi v pilotnem projektu, ki je pokazal, da bi bila pomoč prvih posredovalcev smiselna tudi kot stalna praksa drugod po Sloveniji.
Marko Gašparič, ki ga je Irena Kodrič Cizerl obiskala le dva dni po tem, ko so mu prijatelji na športnem igrišču rešili življenje, je živ le zato, ker so očividci takoj po tem, ko se je nenadoma zgrudil, znali pravilno odreagirati. Pa vi, bi znali pomagati, če bi šlo zares?
Certificirani prvi posredovalci so posamezniki, ki se sicer ukvarjajo z reševanjem, a po svoji osnovni izobrazbi niso zdravstveni delavci. Imajo pa znanje, da do prihoda reševalnega vozila ponudijo pravilno pomoč ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Pri nas sistem prvih certificiranih posredovalcev sestavljajo policisti, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, predvsem pa operativni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so še posebej pomembni za prebivalce v krajih, kjer traja dalj časa, da do njih pride enota nujne medicinske pomoči. Eno takih je Prostovoljno gasilsko društvo Videm - Dobrepolje, v katerem je zdaj po petih letih, odkar so dobili prve certificirane posredovalce, v prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja izurjena celotna operativa ekipa.
Tokrat v Noticah o knjigi Pripovedovalec. Gre za skupek zgodb slavnega glasbenika, pevca in režiserja Dava Grohla. Nabor zgodb iz njegovega bogatega življenja bo zagotovo zanimiv za vse ljubitelje skupine Nirvana, pa tudi za tiste, ki bi radi podrobneje spoznali njegovo celotno življenjsko pot. O knjigi več v pogovoru s prevajalcem Simonom Demšarjem.
Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.
Ker se bližamo svetovnemu dnevu oživljanja, vas bomo tudi danes spomnili na to, kako pomembne so veščine oživljanja in kako hitro odtekajo odločilne minute, v katerih odteka človeško življenje ob srčnem zastoju. Zgodi se od 1400 do 1700 primerov na leto, v večini primerov doma, a zgodi se tudi v najbolj prijetni družbi in v razpoloženju, ki ne daje slutiti, da se bo naslednjo minuto nekdo boril za življenje. Zgodba, ki jo boste slišali, se je zgodila to pomlad. Sogovornica, ki je oživljala ljubo osebo s srčnim zastojem na parkirišču, pravi, da si ne predstavlja, kako bi živela s spoznanjem, da življenja ni rešila zgolj zato, ker se ji ni ljubilo na tečaj oživljanja. K sreči ga je opravila in tudi zato ima zgodba srečen konec.
Preverjamo razpoloženje na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki prav v ponedeljek od zgodnjedopoldanskih ur poteka v Cukrarni. "Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?" O tem se pogovarjamo z obiskovalci in organizatorji festivala.--
Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode. Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.
Neveljaven email naslov