Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.
O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.
Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.
Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?
Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.
V Mariboru se je začel Festival Lent, ki se v 32. izvedbi vrača h koreninam – na prenovljeni Lent – z novim odrom pred Hišo stare trte. V desetih dneh se bo zvrstilo 22 programskih sklopov. V prepletu glasbene in uprizoritvene umetnosti se bodo zvrstili nastopajoči iz 30 držav. 36. Folkart bo pripeljal v mesto nesnovno svetovno kulturno dediščino Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Portugalske, Paname in Črne gore, pod festivalskim dežnikom pa bodo vnovič združene nevladne organizacije in mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica.
Obiščemo Muljavo pri Ivančni Gorici, kjer na domačiji Josipa Jurčiča v gledališču pod zvezdami vaščani tradicionalno uprizorijo eno izmed njegovih del. Ob 180. obletnici Jurčičevega rojstva pripravljajo uprizoritev zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar, saj hkrati mineva 160 let od njenega izida. Predstava bo obeležila tudi 100-letnico uprizarjanja literarnih del muljavskega rojaka. Kako potekajo vaje 80 ljudi, ki sodelujejo pri uprizoritvi, kako nad amaterskim gledališčem navdušijo otroke in mladino, ter kdo je njihov najbolj zvesti štirinožni gledalec?
Toplovod je kožno znamenje. Malo ponesrečen tatu. Pravno polnoleten tudi po ameriških standardih. Peskovnik odraščanja prepotentnega mulca, ki je mislil, da lahko radio dela drugače. Toplovod je posebno pleme.
O ekonomskih in gospodarskih značilnostih severne slovenske sosede Avstrije je bilo že veliko napisanega in raziskanega. Njen bruto domač proizvod na prebivalca je eden najvišjih med članicami Evropske unije. Zvezna dežela Štajerska in območje njenega glavnega mesta Gradca sta za Slovenijo še posebej pomembni območji, saj predstavljata tudi pomemben vir dohodka za slovenske prebivalce tik ob meji. O prihodnosti in viziji gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska spregovori Karl Hartleb, direktor Izvozne organizacije gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska (ICS Internationalisierungscenter Steiermark).
SNG Maribor Operno noč podarja ljudem kot vabilo na koncerte in kot zahvalo za zvesto spremljanje programa v Operi. Tudi tokrat so pripravili program s klasičnimi uspešnicami, znanimi melodijami iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca in Čarobna piščal. Dogodek se prvič pridružuje evropski platformi Dobimo se na vrtovih. Pomemben je tudi za krepitev kulturnega turizma v mestu. V nekoliko spremenjenih programskih različicah se bo že prihodnji konec tedna selil v Mursko Soboto in Velenje, potem pa še na Ptuj in v Portorož.
Verjetno bi se marsikdo začudeno zazrl v nekoga, ki deset dni hodi vzratno. Pred nekaj tedni se je zaključil mednarodni projekt Vzdolž poti ali Along the Walk, kjer so umetniki svoja dela predstavljali med hojo po podeželju. Z umetniškimi vodji se je o izkušnjah in raznih zgodbah med projektom pogovarjala Mojca Jevšek.
Otroška pravljica, ki jo vsi zelo dobro poznamo avtorice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec se tokrat predstavlja v animirani inačici. Prva izdaja je izšla leta 1957, od takrat je nastalo več kot trideset ponatisov in nešteto lutkovnih adaptacij. Film je nastal v režiji Roka Predina, ki je animacijo oblikoval na podlagi ilustracij iz slikanice. Scenarij je napisal Andrej Predin, glas Muci Copatarici pa je posodila igralka Silva Čušin.
Od leta 2008 imamo v Sloveniji register nesnovne kulturne dediščine, vanj je trenutno vpisanih 118 enot in evidentiranih 362 nosilcev. Register vodi Ministrstvo za kulturo, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pa je Slovenski etnografski muzej. Zaporedno številko 1 nosi Škofjeloški pasijon, ki je bil vpisan prvi, pred dnevi pa so v register pod številko 118 vpisali petje partizanskih pesmi, kar je razveselilo ljubitelje te glasbene zvrsti, še posebej pa Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje svojo 80. obletnico. V prispevku je Tatjana Pirc zbrala nekaj podatkov, razlag in zanimivosti o nesnovni kulturni dediščini, vpisih v register in petju partizanskih pesmi, ki so zdaj tudi uradno dobile svoje zasluženo mesto v naši kulturni dediščini. Sogovornici in sogovornik: - Špela Spanžel, strokovnjakinja za kulturno dediščino - Asta Vrečko, ministrica za kulturo - Jožef Roškar, predsednik Partizanskega pevskega zbora
Christina Bauer je v Avstriji prava zvezdnica. Njena predavanja in pekovske delavnice so razprodane, knjige z recepti uspešnice, njena baza Backwelt - pekovski svet v majhnem kraju Tamsweg, pa pravo romarsko središče, kamor se z avtobusi vozijo obiskovalci iz cele Avstrije pa tudi Nemčije in Švice.
Na ljubljanskih ulicah in trgih ter v Hiši eksperimentov poteka 15. Znanstival. V okviru festivala, namenjenega spodbujanju ustvarjalnosti ter promociji znanosti in izobraževanja, se bo zvrstilo več kot 80 delavnic in predavanj.
Diplomantka in mlada arhitektka Neža Brankovič je na nedavni podelitvi Plečnikovih nagrad za leto 2024 prejela Štipendijo Plečnikovega sklada. V svojem magistrskem delu, za katerega je bila nagrajena, se je lotila obnove Narodnega doma v Trstu, ideja zanjo pa je nastala ob 100. obletnici požiga Narodnega doma. Kot pravi, želi "posebnost Narodnega doma v Trstu približati vsem in ne zgolj arhitektom, čeprav gre za arhitekturno magistrsko delo".
Drugače bi bilo treba organizirati specializacijo, opozarja predstojnik mariborskega Urgentnega centra Gregor Prosen. Vedno pogostejši so pojavi nasilja v zdravstvenih zavodih. Zanimanja med mladimi za ta poklic je malo. Vedno več pa je tudi paliativnih bolnikov, ki se zaradi pomanjkljive mreže prepogosto znajdejo na urgenci. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine smo odgovore iskali na mariborski urgenci.
Mednarodni festival Igraj se z mano že vrsto let opozarja na kulturo vključevanja vseh, tudi oseb s posebnimi potrebami, in z njihovo pomočjo pri organizaciji festivala razbijajo mit o nemoči teh oseb, promovirajo solidarnost in sodelovanje. V pripravo festivalskih dejavnosti festivala Igraj se z mano so vključeni otroci in mladi iz Centra Janeza Levca, vzgojno-izobraževalne ustanove, ki je namenjena vzgoji in izobraževanju ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Radio Slovenija tudi letos sodeluje na festivalu 26. Mednarodnem festivalu dokumentarne in radijske drame Prix Marulić na Hvaru z radijskim dokumentarcem o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči. Takšna srečanja so priložnost za spoznavanje novih ljudi in veliko učenja, kajti organizatorji festivala so povabili udeležence z več kot 30 držav, da na različnih kotičkih Hvara poslušajo kratke radijske igre in dokumentarce.
Umetnostna galerija Maribor je s trienalom Umetnost in okolje EKO 9 razstavne luči uperila v okoljsko krizo. Potem ko so leta 2021, po 15-letnem premoru v osmi izvedbi oživili nekdanjo tovarno MTT v Melju, so razstavo devete izdaje Oči v skali umestili v nekdanji sanatorij v središču mesta. Grozečo okoljsko katastrofo naslavljajo z grozo. Upoštevajo tradicijo pripovedovanja, prepleteno s filmom, in dajejo moč primarnemu čustvu – strahu, da nas prebudi iz otopelosti do opozoril znanosti, za katere se zdi, kot da se nihče ne zmeni zanje.
V Slovenski kinoteki odpirajo prvo obsežnejšo razstavo, ki je posvečena filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine. Razstavo sta zasnovala Kristina Ravnikar in Matevž Jerman, oblikoval pa jo je Ranko Novak. Ogledate si jo lahko do 22. decembra v razstavnem prostoru Slovenske kinoteke. Karpo Godina je zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma. S filmom se je začel ukvarjati že v rani mladosti. V svojem velikem opusu je bil v skoraj šestih desetletjih priča številnim spremembam v družbi, ki so vplivale tudi na filmske ustvarjalce.
Lanskoletne ujme so jo močno zagodle tudi na Kamniškem. Narasla Kamniška Bistrica je marsikje odnesla mostove, spreminjala strugo, za nameček so svoje dodali plazovi, ki so grozili še dolgo v jesen. Vse to je močno udarilo tudi tamkajšnje turistične ponudnike. Kako so prebrodili krizo?
Neveljaven email naslov