Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev.
Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali.
Foto: GRS Škofja Loka
Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev.
Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali.
Foto: GRS Škofja Loka
Junij je mesec ponosa LGBTIQ+ skupnosti, ki proslavlja drugačnost in opozarja, da moramo odpraviti diskriminacijo zaradi spola, spolne identitete, usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin.
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši zadnji postojanki ustavimo na pravem muzejskem gradbišču. Delavci tam gradijo stene in postavljajo skelete kovinskih konstrukcij in podobno, da bo pravi čas pripravljen prostor za eno glavnih pridobitev ob 100. obletnici Slovenskega etnografskega muzeja, novo stalno razstavo Človek in čas.
Ena izmed občasnih razstav, ki si jih do 25. junija še lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju in so jo pripravili ob praznovanju 100. obletnice muzeja, je fotografska razstava, ki pripoveduje o delu Orlovih terenskih ekip. Te so po drugi svetovni vojni pod vodstvom prvega povojnega ravnatelja muzeja dr. Borisa Orla po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o vsem, kar se je dogajalo v različnih krajih na področjih materialne, duhovne in družbene kulture. Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom so naslovili razstavo in tako so takrat tudi hodile ekipe na teren.
Slovenski etnografski muzej so ustanovili vsega 5 let po koncu 1. svetovne vojne, ko so prišli do spoznanja, da si etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili kranjski Deželni stanovi dobrih sto let prej, zaslužijo posebno skrb in poglobljeno znanstveno obdelavo. Prve večje, obsežne in sistematične etnološke terenske raziskave so izvedli že leta 1946, čeprav je bila takratna družba bolj kot v zgodovino zazrta v izgradnjo nove družbe in države. V naslednjih letih so tako po celi Sloveniji zbrali in uredili morda najpomembnejše zbirke, ki jih danes hrani muzej. Ena največjih prelomnic v stoletni zgodovini muzeja je bila sredi 90-ih let, ko je padla odločitev, da se muzej preseli na območje nekdanjih vojašnic ob Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer so med drugim zgradili sodobno muzejsko poslopje z razstavišči, danes v programu že predstavljenimi depoji, delavnicami in vsem, kar sodoben muzej potrebuje, da opravlja svoje poslanstvo.
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši prvi postojanki ustavimo v prostorih, kamor obiskovalec nima vstopa – v tako imenovanih depojih. SEM, kot s kratico pravimo muzeju, ima kar enajst kustodiatov, ki obsegajo najrazličnejše zbirke: od zbirke ornih orodij do lončarske in pletarske, zbirke skrinj, čipk, igrač, mask in panjskih končnic pa kustodiata za zbirke Afrike in Amerike ter kustodiata za zbirke iz Azije, Avstralije in Oceanije. Slovenski etnografski muzej ima še kustodiat za etnografski film, ki hrani videodokumentacijo, in oddelek za dokumentacijo, ki hrani fotografije in pisno dokumentacijo. Od vseh predmetov, ki jih hrani muzej, je na razstavah prikazanih le kakšnih 10 odstotkov predmetov. Drugi so varno shranjeni v depojih pod muzejsko ploščadjo, ki povezuje obe zgradbi muzeja, muzejsko in upravno. Dostop do njih imajo le konzervatorji restavratorji in seveda kustosi, vsak kustodiat pa ima svoj depo.
Oči povprečnega človeka so v razvitem svetu kar polovico in več budnega časa osredotočene na najrazličnejše elektronske dvodimenzionalne površine: televizijo, mobilni telefon, računalnik ali tablico, pa tudi knjige, časopise in zvezke. Vse do 20. stoletja je bilo človeško oko vajeno pretežno raznovrstnega dela, dolgotrajno gledanje v različne ekrane, ki je za človeka relativno nova izkušnja, pa prinaša ne samo številne zdravstvene, temveč tudi sociološke, epidemiološke in ekonomske posledice. Zakaj je prilepljenost zaslone problematična pri otrocih in mladostnikih? Kakšne so posledice pretirane uporabe?
Viktor Pecov, ki ustvarja z umetniškim imenom Chico Viko, je neodvisni umetnik, rojen v Makedoniji, ki živi in ustvarja v Mariboru. Izdal je dve skladbi. Seven days je tako nasledila skladba Rollercoaster, njeno besedilo je polno duhovitih stavkov, besednih iger, skritih sporočil in metafor.
Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je pred časom nastal zanimiv projekt REsense, ki se osredotoča na razumevanje načinov pri spreminjanju naših netrajnostnih vzorcev vedenja. Avtorica Tamara Lasič je namreč prepričana, da je v primeru pohištvene industrije potrebno vzpostaviti zavest o nujnosti obnavljanja pohištva z okoljsko odgovornimi materiali.
V skladiščih, pristaniščih in odlagališčih se kopiči več sto tisoč ladijskih zabojnikov. Izziv je, da jim vrnemo življenje. Tega so se lotili v Slovenskih Konjicah, kjer so v bivalne površine preuredili dva ladijska zabojnika, v Rogaški Slatini pa štiri. Njihova skupna površina zadošča manjšemu naselju. Če se to pri nas sliši kot znanstvena fantastika, je na Norveškem to nekaj povsem običajnega, saj so zelo pogosto prav ladijski zabojniki prvo bivališče mladih.
Polihistor Joannes Antonius Scopoli je 15 let služboval v Idriji. Kot prvega rudniškega zdravnika ga je v to rudarsko mesto napotila cesarica Marija Terezija. Na širšem Idrijskem in Cerkljanskem je veliko raziskoval in preučeval rastlinstvo, živalstvo, rude in minerale. Kot prvi je opisal in poimenoval številne vrste ter si dopisoval z več deset prodornimi misleci in raziskovalci takratnega časa, tudi s Švedom Karlom Linnejem.
Občina Idrija je letošnje leto na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija razglasila za Scopolijevo leto.
Od 1. junija bodo v Sloveniji za uporabnike medkrajevnega javnega potniškega prometa na voljo prenovljene enotne IJPP vozovnice pa tudi nove vozovnice "Slovenija".
To dokazujejo udeleženci programa Podjetno nad izzive, ki že osmo generacijo ustvarjajo presežke na številnih področjih. Še pred nekaj meseci so jim ta lahko predstavljala hobi, danes pa s pomočjo sredstev in mentorstva tudi zaposlitev in redni dohodek.
Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Najpozneje sedem dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu se mora konstituirati novi svet zavoda. Ustavno sodišče bo moralo sprejeti še vsebinsko odločitev. Nobena od predlaganih odločitev do zdaj ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov, prav tako ni mogoče oceniti, kdaj bi se to lahko zgodilo, kar je tudi eden od razlogov za umik začasnega zadržanja dela novele zakona o RTV Slovenija.
Marsikdo reče, da je to kar božja pot Evrope, na katero pa obiskovalci prihajajo z vsega sveta. Ob žičnici na 1766 metrov visoko goro vodi kar nekaj poti, iz Žabnic tudi romarska, na kateri je postavljen križev pot s kopijami poslikav slovenskega slikarja Toneta Kralja.
Kanalska dolina leži ob tromeji, pod vrhovi Julijskih in Karnijskih Alp, kjer živijo štiri jezikovne skupnosti: Italijani, Nemci, Furlani in seveda Slovenci. Tam delujeta dve slovenski kulturni društvi, v Ukvah ima sedež Slovensko kulturno središče Planika, v Ovčji vasi pa Združenje don Mario Černet.
Če te dni organizirate piknik, je zelo verjetno, da družine s šolarji ne bodo utegnile, ker so preobremenjene z delom za šolo. Konec šolskega leta je še posebej stresno obdobje za otroke v zadnji triadi OŠ in dijake zadnjih letnikov. Ne le, da je pred njimi morda odločilna poklicna izbira, pač pa je ta bolj kot od interesov, talentov in želja odvisna od točk, ki so jih zbrali z ocenami in pri srednješolcih točk iz mature. Nizajo se nenehna borba za ocene, ki se je sprevrgla že v t. i. »diktat odličnosti«, hromeč strah, da se ne bodo mogli vpisati na želeno srednješolsko ali fakultetno smer, in pritisk staršev, ki želijo za otroka le najboljše, hkrati pa podlegajo ideji, da če otrok ni uspešen v šoli, potem njegov starš ni dovolj dobro pomagal. Kaj ob koncu leta sploh še lahko naredimo za razbremenitev otrok in kako jim lahko pomagamo, da je ta sicer dragocena življenjska lekcija vsaj nekoliko lažja? Dr. Mateja Hudoklin specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Tina Turner je zaznamovala popularno glasbo zadnjih desetletij. Svet je obšla vest, da je umrla ikona, za katero se je zdelo, da bo večno z nami. Pridevniki, kot je legenda ali kraljica, večkrat zvenijo neupravičeno in prenapihnjeno, a pri Tini Turner ni tako.
Ob obletnici začetka stavke na RTV Slovenija je včeraj v Cankarjevem domu potekala javna tribuna "Še vedno RTV Smo!", ki sta jo je pripravili Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTV. Prva ugotovitev je bila, da so stavkovne zahteve danes enako aktualne kot pred letom dni, gostje pa ugotavljali tudi, kakšna prihodnost čaka javno RTV Slovenija po dveh letih pritiskov na novinarsko in uredniško neodvisnost.
Na začetku se je ideja o branju v senci dreves na različnih krajih zdela komu tudi nenavadna, a Knjižnica pod krošnjami se je razvila v enega bolj živahnih in učinkovitih projektov, ki pod krošnje privabi tako tiste bralce, ki tam najdejo aktualne knjižne izdaje in tiste, pri katerih branje še ni ena od pogostih dejavnosti prostega časa. Gre za projekt, ki nagovori ljudi k temu, da se usedejo in berejo, kar danes ni enostavno. Že vse od začetka so pri projektu tudi številne založbe, ki vsako leto izberejo aktualne knjižne izdaje in jih pošljejo na bralne otoke.
Neveljaven email naslov