Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.
"Nisem genij! Ne želim biti skromen, ampak je pač tako, da sem imel v določenem trenutku le možnost, da sem se izrazil, kot sem si želel," je rekel Sašo Hribar v enem od intervjujev in dodal: "Sem pa res drugačen, to sem opazil že zdavnaj."
Ogromno ljudi ga je poznalo, sodelovalo z njim, bil je človek, ki si ga preprosto moral imeti rad. Spominjajo se ga Milan Krapež, Darja Groznik, Miha Lampreht, Ilinka Todorovski in Robert Škrjanc. Prisluhnete lahko tudi nizu utrinkov iz njegovih intervjujev za Radio Prvi in Val 202, k čemur – naslanjajoč se na televizijski dokumentarec Radio Ga Ga – dodajamo še nekaj legendarnih imitacij, nastalih ob petkih, ki brez njega ne bodo več enaki.
Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.
"Nisem genij! Ne želim biti skromen, ampak je pač tako, da sem imel v določenem trenutku le možnost, da sem se izrazil, kot sem si želel," je rekel Sašo Hribar v enem od intervjujev in dodal: "Sem pa res drugačen, to sem opazil že zdavnaj."
Ogromno ljudi ga je poznalo, sodelovalo z njim, bil je človek, ki si ga preprosto moral imeti rad. Spominjajo se ga Milan Krapež, Darja Groznik, Miha Lampreht, Ilinka Todorovski in Robert Škrjanc. Prisluhnete lahko tudi nizu utrinkov iz njegovih intervjujev za Radio Prvi in Val 202, k čemur – naslanjajoč se na televizijski dokumentarec Radio Ga Ga – dodajamo še nekaj legendarnih imitacij, nastalih ob petkih, ki brez njega ne bodo več enaki.
Osma generacija udeležencev programa Podjetno na izzive (krajše PONI) je v kranjski Kovačnici letos pilila svoje podjetniške in poslovne ideje ter svoje hobije pretvorila v čisto zaresno zaposlitev. Novo podjetje oziroma pravno osebo je ustanovila skoraj polovica udeležencev, njihove ideje pa so zelo raznolike: od 3D tiska, doživetij, fotografije, gledališča, gojenja rastlin, gostinstva, grafičnih storitev, iger, izobraževanja, rokodelstva do tekstilnih izdelkov.
Ali tam, kjer ob semaforju opazite črno tablo z zeleno puščico v desno, kljub rdeči luči na semaforju zavijete desno ali počakate, da se prižge zelena luč? Raziskujemo, kako dobro Slovenci poznamo ta predpis, ki smo ga dobili leta 2021. Kako nam je všeč in kaj dobrega nam je prinesel?
150 udeležencev z različnimi oviranostmi se je na tretjem Parafestivalu na sotočju Tolminke in Soče minuli vikend preizkušalo v številnih športnih aktivnostih, kot so supanje, raftanje, veslanje in kolesarjenje. Večina teh dejavnosti je za invalide v vsakdanjem življenju nedosegljivih. Z njihovih obrazov, polnih pričakovanja, se je dalo razbrati, da so najbolj uživali v vodnih športih. Parafestival z naslovom Vključujem je bil del športnega festivala Soča Outdoor z namenom, da vsi udeleženci, ne glede na gibalne ovire, nastopajo skupaj.
Da Maribor ni sivo in mrtvo mesto, temveč v njem brbota od ustvarjalnosti, so leta 1993 želeli pokazati in dokazati v tukajšnjem Narodnem domu z organizacijo prvega Festivala Lent. Danes o sivini ni ne duha ne sluha, festival pa je tudi letos pisal nove zgodbe. Nocoj bo zadnjo, v 31-ti izvedbi Lenta in 35-ti mednarodnega festivala folklore.
V poletnem solsticiju na Krasu pletejo venčke. Gre za predkrščanski običaj, ki se ponovno obuja. K temu še posebej prispeva društvo, ki se imenuje – kako drugače kot – Venček. V obdobju, ko vse cvete, se je Gorazd Rečnik na Krasu pogovarjal z zeliščarko iz projekta Cvetoče police iz zavoda Dobra pot, kjer poudarjajo lepote, bogastvo, vrednote, načine ohranjanja in soodvisnosti v naravi, njene spremembe ter vpliv človeka na te spremembe.
Minilo je deset let od slavne intervencije Anžeta Albrehta, ko je moral kot gasilec pred gasilskim vozilom preteči dva kilometra in mu s tem pomagal prebiti se do kraja nesreče. Takrat si je zadal cilj, da bo Slovence naučil, kako ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah vzpostaviti reševalni pas za intervencijska vozila. Pet let pozneje je ustanovil še Zavod Reševalni pas. Smo se v tem času naučili pravilno vzpostaviti reševalni pas? Kaj nam še vedno povzroča težave?
Začenja se sezona počitniškega dela. Pred razmahom glavne poletne sezone se sprašujemo, kje je ravnovesje med delal bi, pridobil izkušnje in zaslužil. Kako na počitniško delo gledajo dijaki in kako študenti? Kako so z mladimi, ki šele vstopajo na trg delovne sile, zadovoljni delodajalci? Opozorimo tudi na določene pasti dela na študentsko napotnico.
V središču Ljubljane je bilo v soboto veliko belih in črnih šahovskih figur. Na Prešernovem trgu je cel dan potekal ljubljanski šahovski festival, ki je za šahovnico privabil vse, od najmlajših pa do najstarejših ljubiteljev kraljevske igre. Festivala se je udeležil tudi novinar Aljaž Golčer, ki se je na večerni simultanki pomeril z državnim šahovskim prvakom.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Iz Rusije so danes zjutraj začela prihajati skrb vzbujajoča poročila o vojaškem konfliktu na ruskem ozemlju, o katerem smo že poročali v naših informativnih oddajah. Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik, ki je povedala več o ozadju dogajanja. Kratek povzetek: pripadniki ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina so zavzeli vojaške objekte v mestu Rostov na Donu v bližini ukrajinske meje. Prigožin in vojaki pod njegovim nadzorom zahtevajo zamenjavo v vodstvu ruske vojske in obrambnega ministrstva, predsednik Putin je zahteve označil za izdajo.
Klara Kracina, Teja Miholič, Urša Rahne in Anne Tassel sestavljajo kolektiv umetnic Kvadratni meter.
Projekt "Multiplikativni učinki športa na mlade, ki se vključujejo v športne aktivnosti" je gradil na motu zdrav duh v zdravem telesu. Športno udejstvovanje otrok in mladostnikov lahko zaradi discipline in vztrajnosti, ki je potrebna za doseganje rezultatov, pozitivno vpliva na napredek na preostalih področjih njihovega celostnega razvoja.
V soboto so ljubljanske ulice za nekaj ur preplavile mavrične zastave. Po navedbah organizatorjev se je letošnje parade ponosa udeležilo okrog 3500 ljudi. Iz avtonomne cone Metelkova so se podali po Masarykovi cesti in mimo Bavarskega dvora sprehodili do Kongresnega trga, kjer so se odvili govori in tudi koncert glasbenice Masayah. Letošnja parada je potekala pod sloganom Več skupnosti en boj. Zaznamovali pa so jo tudi žalitve, napadi in zažigi mavričnih zastav.
Zasidran globoko v soški dolini, Tolmin ni znan le po svoji naravni lepoti, ampak tudi po enem izmed najbolj priznanih lokalnih proizvodov - tolminskem siru, ki ga tukaj izdelujejo že stoletja. Krasi ga nežna, a polna aroma, ki se je razvije med dvomesečnim zorenjem in je prava poslastica za gurmane. Pogovarjali smo se s šele 18-letnim sirarjem Rokom Lipuščkom.
Borut Rovšček, nekdanji profesionalni kolesar in domačin v Tolmina, ki je klanec na Kolovrat po njegovih besedah prevozil n-krat.
75-letni nekdanji kolesar je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najboljših kolesarjev na območju nekdanje države. S kolesarstvom se je začel ukvarjati dokaj pozno, pri 18 letih. Doma niso bili navdušeni nad tem, da kolesar, saj so imeli kmetijo, kjer je bilo treba delati.
Že skoraj desetletje ob cestah v okolici Postojne opazujemo opustošen gozd. Domačini se še kako živo spominjajo tistega februarja 2014, ko je bilo v žledolomu uničenih skoraj 10 milijonov kubičnih metrov drevja.
Večer zvokov je del projekta B-AIR, v katerem Radio Slovenija v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od zibke do pozne starosti. Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.
14. junij je svetovni dan krvodajalcev. Kdo je primeren kandidat za darovanje krvi in organov, kako darujemo in kako se na to pripravimo?
Salvete in vabljeni na hedonistično kulinarično izkušnjo v rimski obedovalnici – trikliniju. Sprejel nas bo vilikus, nas posedel na tipične ležalnike – klineje, da pa bo izkušnja kar se da pristna, bomo jedli z rokami, pili iz glinenih posod in poslušali rimske recitale. Prestavite se z nami dva tisoč let v preteklost, v rimske čase, ko so Rimljani gradili in zapustili vile tudi pri nas. Tudi v arheološkem parku Simonov zaliv, kamor vas tokrat peljemo na zvočno izkušnjo.
Neveljaven email naslov