Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. novembra zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Čeprav se komu morda zdi, da ga problematika ne zadeva, nevladne organizacije zadnja leta opažajo 20-odstotno povečanje števila primerov nasilja nad ženskami. Zato bi nas, če ne zaradi drugega, zaradi tega moralo skrbeti kot člane družbe, pravi Tanja Rudolf Čenčič, vodja projekta Hiša strahov. Projekt že tretje leto zapored za vse obiskovalce ponuja brezplačno izmišljeno simulacijo nasilnega okolja. Letos pa ozaveščajo prav o nasilju nad ženskami in dekleti. Hišo strahov na Rimski cesti 3 v Ljubljani lahko do vključno 31. oktobra 2023 obiščete vsak dan med 16. in 20. uro.
25. novembra zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Čeprav se komu morda zdi, da ga problematika ne zadeva, nevladne organizacije zadnja leta opažajo 20-odstotno povečanje števila primerov nasilja nad ženskami. Zato bi nas, če ne zaradi drugega, zaradi tega moralo skrbeti kot člane družbe, pravi Tanja Rudolf Čenčič, vodja projekta Hiša strahov. Projekt že tretje leto zapored za vse obiskovalce ponuja brezplačno izmišljeno simulacijo nasilnega okolja. Letos pa ozaveščajo prav o nasilju nad ženskami in dekleti. Hišo strahov na Rimski cesti 3 v Ljubljani lahko do vključno 31. oktobra 2023 obiščete vsak dan med 16. in 20. uro.
Zdaj pa o verjetno najbolj znanem velenjskem festivalu – o dragulju v tej festivalski kroni – Pikinem festivalu, nad katerim še posebej bdi direktorica javnega zavoda Festival Velenje, Barbara Pokorny. Kako to, da je Pika našla svoj dom prav v Velenju?
V dodobra zapolnjeni Knjigarni Konzorcij v Ljubljani je dvoje legendarnih alpinistov našega časa predstavilo novi alpinistični knjigi. Reinhold Messner je spregovoril o svoji knjigi, ki nosi naslov Podobe smisla. Kot prvo te vrste jo je po skoraj 80. knjižnih izdajah napisal skupaj s svojo ženo Dianne, ki je prav tako prišla na predstavitev. Povabil ju je slovenski alpinist in avtor knjige z naslovom Mojih 33 odprav Viki Grošelj. Kot kaže Messnerjev primer življenje najboljše alpiniste obdaruje dvakratno: najprej že med samimi plezalnimi podvigi, potem pa še s spomini, ki jih na stara leta lahko podoživljajo v dolini.
Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet, a lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti. Snega v gorah sicer ni veliko, več kot meter šele nad nadmorsko višino 2000 metrov, a nevarnosti na gornike v visokogorju kljub temu prežijo na vsakem koraku. Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, specifične snežne razmere, pogosto tudi močan veter, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Na to je v tem tednu, ob začetku zimske sezone v naših gorah na Pokljuki opozorila tudi Planinska zveza Slovenije.
Približno 300 000 velikih gospodinjskih aparatov na leto pri nas pokupijo gospodinjstva, 150 000 hladilnikov, 200 000 televizorjev in od 10 do 15 milijonov drobne opreme. Podatek smo izvedeli na predstavitvi kampanje Itak, da se da; nastala je pod pokroviteljstvom družbe ZEOS, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo, sijalke, baterije in sveče. Ob tem pa v družbi spodbujajo tudi ponovno uporabo, souporabo in popravilo aparatov. In prav temu, da se kakšno stvar da popraviti tudi doma, je namenjena kampanja Itak, da se da. V 100-ih videoposnetkih, ki jih je sooblikoval ljubiteljski serviser Siniša Martin, želijo posameznikom ponuditi orodja in znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, na drugi strani pa z njimi spodbujamo podaljševanje življenjske dobe aparatov in s tem tudi sodelovanje z lokalnimi servisi. Posnetki so na voljo na kanalu Še sem uporaben na YouTubu in na spletni strani www.zeos.si. Za konkretna vprašanja, namenjena serviserjem, pa je na voljo stran Kam s tastarim na Facebooku.
Čeprav so danes mogoče že odšle v pozabo, se jih večina spominja s posebno toplino. Govorimo o znamenitih, doma narejenih punčkah iz cunj, ki jih poznajo po celem svetu in so mnoge v otroštvu spremljale na vsakem koraku. Unicef Slovenija s pomočjo punčk iz cunj že 20 let zbira sredstva za program cepljenja otrok proti osmim nalezljivim otroškim boleznim v državah v razvoju. Vsaka ročno narejena punčka, ki je na ogled na razstavi na Ljubljanskem gradu, predstavlja otroka iz države v razvoju, ki ga je treba cepiti in potrebuje našo pomoč.
Danes je svetovni dan boja proti aidsu in v središču Ljubljane se je odprl muzej spolno prenosljivih okužb v nočnem življenju. Vanj se vstopi skozi nožnico in prva stvar, na katero naletimo, so miti, ki ne držijo. Na primer, da med menstruacijo ženskam ni treba uporabljati kondoma ali da pri oralnem seksu ni mogoče dobiti spolno prenosljive okužbe.
Improvizacijsko gledališče je šport, kjer kraljujeta domišljija in spontanost, kjer so atleti profesionalci v soočanju z nepredvidljivim. Njihov cilj je jasen: iz predlogov občinstva brez scenarija in pripomočkov uprizoriti bodisi komičen ali tragičen, zagotovo pa edinstven prizor. Bogato tradicijo improv gledališča pri nas že 30 let ohranja vseslovensko prvenstvo v improvizaciji - Impro Liga. O pomenu impro gledališča smo se pogovarjali s prvo in tretjo generacijo Impro Lige.
"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Med povsem sveže izdanimi knjigami, predstavljenimi na letošnjem knjižnem sejmu, je tudi knjiga Ivana Ilicha, na Dunaju rojenega rimskokatoliškega duhovnika, po očetu Hrvata, avstrijsko-ameriškega filozofa, družbenega kritika, teologa, antropologa in poliglota, ki je velik del življenja preživel na obeh ameriških celinah. Tudi na podlagi svojih lastnih izkušenj dela v različnih družbah in okoljih je razvil nekatere nekonvencionalne, samosvoje in pogosto za otopelo družbo precej radikalne in provokativne ideje in razmisleke o sistemih, ki vse bolj ukalupljajo družbe in z njimi slehernikov vsakdan. Več kot 50 let po izidu smo zdaj prvič dobili tudi slovenski prevod njegovega najbolj znanega dela z naslovom »Razšolanje družbe«, ki utečene načine in dosežke šolanja postavlja v povsem drugačno luč. Bi torej šole in vso družbo morali najprej razšolati?
Nekaj utrinkov in izjav nagrajencev, prejemnikov stanovske nagrade Čuvaj/Watchdog medijskim ustvarjalcem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.
Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma smo gostili zdravnika infektologa, pisatelja, podkasterja in spletnega vplivneža Davida Zupančiča. Leto dni po izjemno uspešnem prvencu Življenje v sivi coni je izdal svojo novo knjigo z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri z dobronamernimi, znanstveno podkrepljenimi in anekdot polnimi zapisi spodbuja bralca k drobnim spremembam, s katerimi bo življenje lažje obvladljivo in predvsem mirnejše. V pogovoru govori tudi o soočanju z besednimi kritikami, učenju čuječnosti in tudi o učinkih čarovniških trikov s kartami.
Smučarski navdušenci že nestrpno čakajo začetek nove smučarske sezone, saj ta po dolgem času prinaša tudi novosti na slovenskih smučiščih. Kar devet gorskih centrov je bilo uspešnih na razpisu za nepovratna sredstva iz evropskega sklada React, tako da po dolgih letih suše lahko govorimo o nekakšni modernizaciji naših gorskih centrov.
Na novinarskem festivalu Naprej/Forward, ki poteka te dni, razpravljajo o različnih temah. Tudi o medijski krajini, ki se spreminja vse hitreje, o digitalizaciji medijev in vprašanju, ali bomo čez 20 let še gledali televizijo in brali časopise. Zbrali bomo razmišljanja novinarskih kolegov, ki svoje delo opravljajo pri različnih časopisnih in televizijskih hišah.
Potem ko je upravni odbor podjetja OpenAI, ki je javnosti pred letom dni predstavilo jezikovni model ChatGPT, odstavil izvršnega direktorja Sama Altmana, je nekaj dni zatem sporočil, da so dosegli dogovor o njegovi vrnitvi na mesto izvršnega direktorja. Dogajanje v vrhu podjetja OpenAI je v teh dneh pritegnilo veliko pozornosti svetovne javnosti. Upravičeno? In na kakšne zaplete v ozadju nakazuje?
Le nakaj ur po tem, ko je 22. novembra 1963, torej pred šestdesetimi leti, ura v Dallasu odbila poldne, je pod streli atentatorja umrl 35. predsednik ZDA John F. Kennedy. Časopisne naslovnice z vsega sveta je vrsto let skrbno iskal in zbiral slovenski novinar in urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin. Zdaj jih postavlja na ogled v hodniku Cankarjevega doma in napoveduje mesec JFK.
V založbi Slovenskega doma Zagreb je izšla knjiga o slovenskih taboriščnikih v najbolj brutalnem ustaškem taborišču. V prvi poglobljeni raziskavi o usodi Slovencev v NDH, ki vključuje podatke o več kot 400 taboriščnikih, več kot 300 jih je v Jesenovcu tudi umrlo, je opisan del grozovite zgodovine, ki ga prejšnja država z namenom preprečevanja mednacionalnih konfliktov ni želela preveč izpostavljati.
Za Slavonijo je značilna nižinska ravnica, kjer je nekoč bilo dno Panonskega morja. Kljub bogati naravni, zgodovinski in kulturni dediščini, pa mladi odhajajo. Mimo številnih zapuščenih hiš smo prišli tudi v mesto Vukovar, ki je bilo leta 1991 zravnano z zemljo.
Volemija je zimzeleno drevo, visoko od 25 do 40 metrov. Ima značilno lubje, ki je temnorjavo in grčasto, zato lahko spominja na čokoladne kosmiče. Čeprav je drevo na prvi pogled videti kot jelka ali tisa, nanj zagotovo še niste naleteli med sprehodom v gozdu. Predvsem zato, ker v naravi raste samo na osameljenem rastišču v majhni osamljeni soteski v Avstraliji.
Odpeljemo se v središče največje vinorodne dežele – v Maribor, kjer javno martinovanje prirejajo že 38 let. Letos vnovič z dvodnevnim praznovanjem z več kot 70 lokalnimi ponudniki na več prizoriščih. Čeprav ima praznik korenine daleč v preteklosti in še zdaleč ni samo »mariborski«, so ga v štajerski prestolnici vzeli za svojega.
Neveljaven email naslov