Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V terenskem studiu Vala 202 smo gostili kar nekaj glasbenikov, in čeravno Velenje velja za velesilo slovenskega repa, bodo z nami predvsem glasbeniki drugačnih glasbenih zvrsti, kar pa pomeni le to, da je Velenje tudi glasbeno raznovrstno.
Tokrat gostimo Mihaela Hrustlja.
V terenskem studiu Vala 202 smo gostili kar nekaj glasbenikov, in čeravno Velenje velja za velesilo slovenskega repa, bodo z nami predvsem glasbeniki drugačnih glasbenih zvrsti, kar pa pomeni le to, da je Velenje tudi glasbeno raznovrstno.
Tokrat gostimo Mihaela Hrustlja.
Norveška reprezentanca na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici ohranja pričakovano mesto med najuspešnejšimi državami tekmovanja. Za vsakim izjemnim športnikom pa stoji tudi skupina gorečih navijačev. Kljub dolgi poti, se je v Slovenijo pripeljalo veliko privržencev norveških športnikov. Toliko, da imajo tu celo svoje navijaško središče.
Na prvi dan ruske vojaške invazije na Ukrajino pred letom dni smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom dr. Denisom Mancevičem. Poleg tega, da je izjemen poznavalec političnih razmerij na vzhodu evropske celine, ima v Ukrajini in Rusiji tudi veliko osebnih povezav. O tem, kako se je v zadnjem letu razvilo njegovo življenje in življenja njegovih znancev, se je z dr. Mancevičem pogovarjal Jan Grilc.
Pred letom dni je začel svojo pot iz Ukrajine proti Sloveniji. Po dveh desetletjih življenja so se z družino poslovili od svojega doma v Kijevu in za seboj pustili svoje stvari, službe, stanovanje in tudi, kar je najpomembnejše, del sorodnikov in prijateljev. Danes z družino živi v Kranju, našel si je tudi manjšo pisarno za delo na daljavo. Redno pomaga ukrajinskim beguncem v Sloveniji in na različne načine skuša pomagati tudi ljudem, ki še vedno živijo na območjih spopadov.
Skoraj eno leto je v Sloveniji nastanjen tudi Mladinski simfonični orkester Ukrajine. Na njihovo prošnjo za pomoč se je ob začetku ruske invazije takoj odzval Slovenski mladinski orkester. Med njimi je tudi mladi klarinetist Mykhailo Horiainov.
Ukrajinski par se je poročil na dan ruskega napada na Ukrajino. To je bil naslov številnih spletnih portalov po svetu, glavna akterja novice pa Jarina Arjeva in Sviatoslav Fursin. Leto dni od njune poroke se z Jarino, ki živi v Kijevu, pogovarjamo o življenju v Ukrajini, medtem ko vsakodnevno tulijo sirene kot opozorilo za letalski napad.
Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko.
Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino na Valu 202 v dopoldnevu preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvili življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Pred letom dni je bila največja neznanka, kako se bo na napad odzvala Ukrajina. Veliko več pa vemo tudi o stanju ruske vojske in gospodarstva. Kdaj je bila priložnost, da bi Ukrajina in Rusija sklenili mir?
Nika Kunstelj je svojo poklicno pot združila s svojim navdušenjem nad športom. Je marketinška strokovnjakinja in vodja CRM področja v podjetju Adidas Runtastic. Spoznamo dve aplikaciji, ki ju soustvarja tudi Nika. Bodo aplikacije v prihodnosti nadomestile osebne trenerje in skupinske vodene vadbe? Niko vprašamo tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo sedaj, ko se uporabniki vračajo v telovadnice. Ali lahko s pomočjo tovrstnih aplikacij razvijamo tudi rešitve, ki pomagajo okolju?
Južni sosedje so leto 2023 začeli udarno: z uvedbo evra in vstopom v Schengen, a za še večji šok je na izboru za hrvaško predstavnico na letošnjem Evrosongu poskrbela reška skupina Let 3. Na Dori je premočno zmagala njihova skladba Mama, ŠČ!, ki je kljub temu ostro razklala domačo in celo evropsko javnost.
V drugem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali družine, ki jih povezuje (tudi) matematika.
Slovensko podjetje Seascape je vodilno na svetu v razvoju, proizvodnji in prodaji športno potovalnih jadrnic od 4 do 11 metrov. Nova jadrnica, ki so jo ustvarili v sodelovanju s strateškim partnerjem, največjo navtično skupino na svetu, je postala najbolj nagrajena jadrnica v industriji, ob vseh ostalih nagradah je na odru največjega sejma plovil pobrala še najprestižnejšo – postala je evropska jadrnica leta 2023.
V prvem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali nekaj zavzetih učiteljev, ki skušajo matematiko približati mladim glavam. Od tega, da iščejo Pitagorov izrek v video igricah in preštevajo odstotke na znižanjih, do tega, da se na popotovanje po kvadratni funkciji odpravijo kar z žogo za odbojko.
Ta konec tedna po svetu zaznamujemo Darwinov dan, 12. februar je namreč med drugim rojstni dan britanskega naravoslovca Charlesa Darwina in tako pravšnja priložnost, da z najrazličnejšimi dogodki praznujemo evolucijo, ki poganja dogajanje na Zemlji že milijarde let. Pri nas so osrednji dogodek ob tem pripravili včeraj na Univerzi v Ljubljani, kjer je kot osrednji govorec nastopil dr. Božo Frajman z Inštituta za botaniko na Univerzi v Innsbrucku. Svoje sporočilo je pred tem delil tudi za poslušalce Vala 202, med drugim je poudaril, da so rastline nazoren primer delovanja evolucije, ki melje počasi in svoje mojstrovine kleše nepredstavljivo dolgo časa.
Marija Strojnik je mednarodno uveljavljena slovenska znanstvenica, ki že več kot pet desetletij živi in deluje v Združenih državah Amerike in Mehiki. Uvrščajo jo med 500 najpomembnejših znanstvenic in znanstvenikov 21. stoletja, njen največji prispevek je inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki jo je razvila kot nujno tehnologijo za raziskovanje daljnih planetov, dosežek pa uporabljajo tudi naši mobilni telefoni.
Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši.
Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?
Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?
V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …
Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.
Neveljaven email naslov