Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.
Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.
Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec.
Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo.
Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena.
V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.
Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pogovor ob koncu 38-letne dopisniške kariere Gorana Rovana.
Slovenski smučarski muzej, ki je del Tržiškega muzeja, je od petka bogatejši za še eno izjemno stalno razstavo z naslovom "Mateja je zlata". Gre za kotiček ene od najboljših slovenskih športnic vseh časov, Mateje Svet, ki se je odločila, da več kot 500 rekvizitov svoje kratke, a zelo bogate kariere, podari muzeju. Na ogled je zdaj le nekaj najpomembnejših kolajn, pokalov, oblačil, vse ostalo pa bo še dobilo svoje mesto. Ampak v petek, na uradnem odprtju razstave, ni šlo le za izjemno zbirko, šlo je predvsem za obujanje spominov.
V Hrastniku letos obeležujejo 200 let rudarjenja. Gorazd Rečnik je včeraj bil na dogodku Mašinhaus 200.22 in preveril, kako se industrijski objekti preobražajo v kulturna prizorišča.
Jutri je martinovo, hkrati pa smo na dobri sredini vseslovenske preventivne akcije proti vožnji pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi Slovenije piha 0,0. V primerjavi z letom 2020 se je pri nas poraba registriranega alkohola povišala za liter na osebo, po njegovi porabi smo sedmi v Evropi. Želeli smo se prepričati, kakšno je stanje na terenu, zato se je Kaja Ravnak pri delu pridružila policistoma Prometne policije Ljubljana.
Kakšna bo letina vina v Posavju in na Primorskem? Kaj vse se bo ob koncu štajerskega novega leta dogajalo v Mariboru? Tina Šoln se je odpravila na teren v Krško, kjer se je o posledicah suše, letniku 2022 in zvrsti cviček pogovarjala z direktorjem Kleti Krško Juretom Grubarjem. Ali ste vedeli, da je Klet Krško največja vinska klet cvička v Evropi?
V dokumentarnem filmu Trohnenje 2022 Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, skritem in pozabljenem delu sveta.
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.
Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.
Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič.
Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta.
Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.
Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost.
Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke.
Neveljaven email naslov