Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.
Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.
Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …
Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.
Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.
Z marsikaterega boljšega trga za uteho ob neuspehu odneseš vsaj poln želodec. Pravi bolšjaki pa ponujajo prav vse. Ni ga namreč modernega nakupovalnega središča, ki bi zadovoljil toliko kupcev, kot jih lahko običajen bolšjak.
Razglednico iz Pariza pošilja Aljaž Golčer, ki se je ustavil v eni najbolj priljubljenih turističnih točk v središču prestolnice - Galeries Lafayette. Gre za drugo najbolj obiskano pariško znamenitost, takoj za Eifflovim stolpom.
Dan po uradnem odprtju olimpijskih iger v Parizu so v parku La Villette odprli tudi slovensko hišo, ki bo prihodnja dva tedna prizorišče koncertov, pogovorov, poslovnih srečanj in s tem priložnost, da Slovenija širnemu svetu predstavi vse, kar zna in zmore. Poleg slovenske je v parku še 14 hiš z vseh kontinentov, še preden so te svoja vrata odprla za obiskovalce, smo imeli priložnost pokukati v slovaško, kolumbijsko, južnoafriško, srbsko in brazilsko.
Pariz bo šestnajst dni svetovna prestolnica športa. Že tako turistično eno najbolj obiskanih mest na svetu, v tem času poka po vseh šivih. V času olimpijskih iger bo kdo od Parižanov tudi pobegnil iz mesta, nekateri pa so se odpovedali počitnicam, da lahko doživijo spektakel v domačem mestu.
Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo
Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?
Ulice središča Ljubljane so polne turistov. Ponudba je prilagojena turistom. Kako na turistifikacijo prestolnice gledajo domačini in kje je meja, ko turizma postane preveč?
Tart v Estoniji, norveški Bodø in Bad Ischl so tri mesta, ki so v letošnjem letu dobila naziv Evropske prestolnice kulture. Pri naši najbližji gre pravzaprav za alpsko regijo Salzkammergut, ki združuje 23 občin, osrednjo vlogo kot prestolnica pa ima mesto Bad Ischl. »Kultura je nova sol«, je njihovo geslo, kar seveda ni naključje, saj je sol del te pokrajine že 7000 let, hállstatski rudnik soli pa velja za najstarejšega na svetu.
Atenska akropola, ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, je zaradi vročine zaprla vrata za javnost. Podnebni ekstremi, kot je vročinski val, ki ga doživljamo v teh dneh, bodo v naslednjih nekaj letih postali stalnica. Kako se z vročino soočajo turisti? Kakšne podnebne ekstreme doživljajo v svojih državah in kako bodo ti spremenili poletne potovalne navade? Od optimistov do skeptikov ta teden z obiskovalci iz tujine razmišljamo o podnebnih ekstremih.
Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.
Ob 40-letnici Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so minuli teden na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli fotografsko razstavo, kjer so na ogled fotografije živali in rastlin, ki domujejo v parku. Praznovanje jubileja se je pričelo z občudovanjem živih bitji, za katere niti ne vemo, da si skupaj delimo prostor, a zaključilo s protestom proti napovedanemu koncertu Magnifica in novemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, ki bi omogočal izvajanje dogodkov na določenih območjih brez soglasja Zavoda za varstvo narave.
Včeraj se je v zgodnjih popoldanskih urah nad državo razvila obsežna nevihta s točo, ki je klestila predvsem na Štajerskem. Poročajo o več kot 150 poškodovanih stanovanjskih objektih, škodi na vozilih, sončnih elektrarnah, voda je zalila nakupovalno središče. Toča v velikosti jabolk je opustošila tudi sosednjo občino Oplotnica s približno 4100 prebivalci. Foto: MMC RTV SLO
Se je tudi vam kdaj zgodilo, da se vam je nov pralni stroj pokvaril prej kot pečica, ki ste jo kupili v prejšnjem stoletju? Načrtovana zastarelost je termin, ki označuje vrsto zastarelosti, pri kateri proizvajalec umetno skrajša življenjsko dobo predmeta. In ker bomo za popravilo aparata običajno odšteli več kot za nakup novega, seveda raje kupimo novega. Evropska unija se sicer počasi prebuja in sofinancira projekte, usmerjene k reciklaži in vnovični uporabi. Takšen projekt je tudi Poprav’c, ki bo trajal vse do konca tega leta. Gre za popravljalnico električne in elektronske opreme, uporabniki pa svoje naprave popravljajo skupaj s strokovnjakom.
Od Švedske, kjer se le poredko uporablja gotovina, do Japonske, kjer je plačevanje s kartico mogoče le v prestolnici. V tokratni epizodi Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o brezgotovinskem plačevanju. Kdaj plačati s kartico in kdaj z gotovino? Kakšne so prakse v državah, iz katerih prihajajo? In kakšne so prednosti in slabosti prehoda na brezgotovinsko družbo?
Kaj sporočajo starši otrokom, ko jim govorijo: "Ne se jezit!"? Kako jim jemljejo frustracijo in jim tako onemogočajo, da bi se prek izkušenj učili razreševati zahtevnejše situacije v življenju? Je jeza družbeno nesprejemljivo čustvo? Zakaj bi to bilo nevarno? Sploh v družbi odraslih, ki notranje še niso odrasli. Brez »prijaznosti pod krinko agresivnosti« in obratno se je Gorazd Rečnik pogovarjal s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom. Foto: Žan Osim
Neveljaven email naslov