Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
1567 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
V rubriki Podjetna pozitiva smo gostili Gordano Jezernik, ki je predstavila svojo poslovno zgodbo.
Uvodne pol ure smo razplet županskih volitev v Mariboru in novo razmerje sil v mestnem svetu razčlenili ob pomoči kulturne antropologinje Vesne Vuk Godina. Pod drobnogled pa smo vzeli tudi voljo volivcev na Ptuju in v njegovi okolici, zatem pa povzeli še novo politično realnost na slovenskobistriškem.
Podjetna pozitiva, rubrika, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor, danes predstavlja Avtoličarstvo in avtokleparstvo Laure.
Pred iztekom kampanje za prvi krog lokalnih volitev smo na naš radio povabili tudi vse kandidate za mariborskega župana.
Sabina Fras Popovič je prejemnica letošnje nagrade Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Robert Kereži pa prejemnik priznanja. To so gola dejstva. Sočnost pa se skriva v vsem tistem, kar utemeljuje odločitev žirije. Za nagrajenko so zapisali, da »za knjigo in branje pogosto navdušuje v netipičnih okoljih in vedno znova premika meje tudi tam, kjer se zdi to na prvi pogled neizvedljivo«, za nagrajenca pa da, so »posebej izstopajoči njegovi raznovrstni in premišljeni pristopi za delo z mladimi bralci in mnoga povezovanja z različnimi ustanovami v Mariboru in tudi v širši regiji.«. Najbolj pa nas zanima, kaj sta povedala sama. Ugotavljamo, da na zanimiv način povezujeta šport in knjigo. Nešportno pa bi, seveda, bilo, ko bi ne omenili še enega prejemnika priznanja slovenske sekcije IBBY; to je Založba Malinc, ki izdaja mladinsko književnost predvsem špansko govorečih avtorjev in avtoric.
Predstavili smo pozitivno zgodbo kozmetičnega salona Beauty in njene lastnice.
V četrtkovi rubriki Podjetna pozitiva smo gostili Anžeta Fiderška iz Moje kavarne v Mariboru. Pripravil Robert Levstek.
Katja Rinc iz Hoč je 21. oktobra javnosti predstavila otroško slikanico z naslovom Nad mavrico, ki je rezultat prebolevanja izgube. Katja je namreč v 30. tednu nosečnosti rodila mrtvega otroka, Aljo, ki bi bila oktobra stara devet let. To je bila velika izguba tudi za Aljino, takrat dve leti in pol staro sestrico Evo. Razložiti ji je bilo treba, da ne bo odraščala s sestrico, ki jo je nestrpno pričakovala. Naša sogovornica si je zelo želela, da bi si pri tem lahko pomagala s kakšno slikanico; ker je ni našla, se jo je odločila napisati sama. Ob takšnih dogodkih se družina srečuje s številnimi čustvi in občutji, sorojencem pa je treba predvsem dati občutek varnosti in odgovoriti na njihova vprašanja.
Urbano kmetovanje je kmetovanje, katerega cilj je lokalna pridelava hrane, filozofija pa preprosta – če pridelamo to, kar jemo, tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in jemo zdravo. Prednosti pa je še več in prav o tem govorimo v praznični reportaži, za katero smo obiskali mariborski Skupnostni urbani eko vrt in se pogovarjali tudi s kmeti iz okolice Maribora, ki oskrbujejo mestno prebivalstvo.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota že dve desetletji preučuje življenjske zgodbe in navade ljudi v Pomurju in Porabju, tudi prehransko dediščino. Pred dnevi je izšla njena knjiga z naslovom Lačni nismo bili, bilo pa je siromaštvo deloma kot izzven projekta Evropska gastronomska regija, pravzaprav pa kot sad dvajsetletnega preučevanja omenjene dediščine, večidel na terenu. Knjiga je opremljena z neolepšanimi fotografijami jedi in je obenem katalog muzejskega gradiva. Poljudna in pregledna bo v veselje vsem, ki jih zanimajo sociološki in antropološki vidiki kulinarike.
Število turističnih kmetij v Sloveniji v zadnjih letih narašča, hkrati se povečuje tudi delež nastanitev, ki jih ponujajo. Pri Združenju turističnih kmetij ocenjujejo, da so svoje poslanstvo dobro opravili tudi v koronskem času, saj so jih spoznali gostje, ki prej nanje sploh niso pomislili. Govorimo pa tudi o izzivih.
V četrtkovi pozitivi smo gostili Tadeja Špraha iz vulkanizerstva TDS.
Od začetka septembra so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana obravnavali več kot 100 zastrupitev z gobami. Od tega so trije ljudje zaužili zeleno mušnico, pet ljudi pa rdečo ali panterjevo mušnico. Pozanimali smo se tudi v UKC Maribor, od koder so sporočili, da sicer vsako leto obravnavajo nekaj blažjih zastrupitev z gobami, na sezono od 10 do 20. Ljudje poiščejo pomoč zaradi slabosti in bruhanja, vendar jo odnesejo brez prizadetosti notranjih organov. Letos niso imeli primera hujše zastrupitve in za zdaj noben bolnik ni potreboval hospitalizacije, gobarjem pa tudi zdravniki svetujejo nabiranje le tistih gob, za katere so popolnoma prepričani, da so užitne. Oglasili smo se pri človeku, ki se na gobe dobro spozna, pri Slavku Šerodu, predsedniku Gobarskega društva Lisička iz Maribora.
Radijsko smo se ozrli na srečanje, ki je bilo minuli četrtek na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Na njem so se študentom predstavila različna podjetja, ki se zavedajo težav zaradi pomanjkanja kadra in dobre delavce iščejo že med dijaki in študenti.
16. oktobra bomo zaznamovali svetovni dan oživljanja. V Sloveniji OD 1500 DO 1.00 ljudi na leto doživi nenaden srčni zastoj. Večina se jih zgodi v navzočnosti družinskih članov, prijateljev in drugih laikov, zato je ozaveščanje izjemnega pomena. Najpomembnejša je takojšnja masaža srca - tako možgane oskrbimo s kisikom - in klic na številko 112. Tam aktivirajo tudi prve posredovalce, ki so lahko na prizoršču še pred reševalci. Najpomembneje je ohraniti zbranost, najslabše pa storiti nič. »Človek, ki mu zastane srce je mrtev. Če mu ne pomagamo, njegovo smrt le podaljšamo«, boste slišali zdravnika v eni od obeh zgodb, ki sta se izšli dobro, predvsem po zaslugi hitrega ukrepanja.
V četrtkovi jutranji rubriki Podjetna pozitiva smo gostili Tomaža Kolariča iz podjetja Filo d.o.o..
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Neveljaven email naslov