Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
1567 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je vse nared za 62-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Začel se bo to soboto, 24. avgusta, v oddaji Aktualno ob pol 10-ih pa ste slišali, kaj prinaša letošnji največji in najpomembnejši kmetijsko živilski sejem v tem delu Evrope.
Center umetnostne in domače obrti v Slovenski Bistrici je nedavno postal eden od sedmih regijskih centrov v Sloveniji, pristojnih za razvoj in ohranjanje rokodelstva. Z ustvarjalci, ki delujejo pod okriljem centra se pogovarjamo o njihovih pričakovanjih in oblikah pomoči v prihodnje, ohranjanju tradicionalnih rokodelskih panog, prenosu znanja in veščin na mlajše, pa tudi o nalogah, ki jih slovenskobistriškemu centru prinašajo nova pooblastila. Gostje so oblikovalka nakita Vesna Plavec in mladi lončar, keramik Jan Tapiwa Chapo iz Slovenske Bistrice, tapetnik restavrator Marko Plohl s Ptuja in vodja rokodelskega centra Ljubica Zgonec Zorko.
Kustosinja in angažirana družbena delavka Petra Matić iz Zagreba je del poletja preživela v umetniški rezidenci Soba za goste Pekarne Magdalenske mreže v Mariboru. Tudi tam je iskala zgodbe o času, ko so v Jugoslavijo prihajali študentje iz držav bloka oziroma gibanja neuvrščenih. Je ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro, ki deluje na področju sodobne umetnosti, dediščine in človekovih pravic, kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb in pripravlja digitalni arhiv neuvrščenih, ki ga bodo predstavili prihodnje leto; pravi da bo šlo za majhen muzej skupnosti, dostopen javnosti. Z zainteresirano javnostjo se je ob ponedeljkih srečevala ob čaju v prostorih Obrata, z Ireno Kodrič Cizerl pa nekega dopoldneva v Mestnem parku. Tam sta se pogovarjali o odročju njenega raziskovanja, spomnili na izmenjavo izkušenj med ustanovami in ljudmi in ugotavljali, kako pomembne so zgodbe ljudi za odprto in empatično družbo. Sogovornica o Mariboru pravi, da ima pridih morskega mesta, najbrž zaradi Drave.... Prevode bere Sara Zmrzlak.
Študenta pesnica Alja Pušič in glasbenik Gašper Drev sta svoje prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje okronala z dvodelnim albumom avtorske uglasbene poezije Neskončno dolgi pogovori. Na enem CD-ju, posnetem v OBRAT-u Pekarne Magdalenske mreže, se predstavita kot duet, drugega pa sta posnela v mariborski Dvorani Gustaf z bandom; vsi sodelujoči so stopili v živ dialog s poezijo. Projekt je nastal s pomočjo mentorice pesnice Nine Medved in njenega Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni in ob podpori uveljavljenega glasbenika Boštjana Gombača. Povedali smo zgodbo o osvežujoče ustvarjalnem projektu, ki bo zdaj, zdaj izšel, in ob katerem nam je sredi vročinskega vala še topleje pri srcu, in to prav zato, ker je tako zelo »kul«.
Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, spada med najstarejše Marijine praznike. Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena, največkrat mu pravimo veliki šmaren. S praznikom Marijinega vnebovzetja pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. Obiskali smo Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče in Ptujsko Goro, baziliko Marije Zavetnice s plaščem. O prazniku in romanjih smo se pogovarjali v praznični oddaji.
Obiskali smo Študentske domove Maribor. S sogovorniki smo med drugim spomnili na razpis za podaljšanje bivanja za prihajajoče študijsko leto, za katerega je vlogo možno oddati samo še do petka, 16. avgusta 2024, govorili pa smo tudi o načrtovanih obnovah v domovih.
Obiskali smo mariborsko podzemlje. Ustavili smo se v znameniti mariborski Vinagovi kleti, ki z novimi vsebinami vabi obiskovalce; ena od prireditev bo 1. Podzemni vinski festival, ki bo že kmalu povezal več kot 30 slovenskih vinarjev.
Med ekipo 50 planincev invalidov in spremljevalcev Odbora In Planinec pri PZS, ki so se uspešno povzpeli na štiri tisočak v Švici, sta bili tudi slabovidni planinki in vodnika s Štajerske. O njihovih občutkih in doživljanju tega velikega podviga, pa tudi o tem, kaj invalidnim osebam pomeni druženje in planinarjenje pod okriljem Odbora In Planinec smo se pogovarjali s para športnicama Janjo Führer in Minko Fras ter vodnikoma prostovoljcema Ivano Leskovar in Igorjem Oprešnikom.
Kulturna četrt Minoriti, kot so pred dvema letoma uradno poimenovali mestni predel ob prenovljenem Vojašniškem trgu v Mariboru, je sklop prizorišč, na katerih je mogoče doživeti filmske, glasbene, gledališke, plesne, razstavne in pogovorne vsebine. Te nastajajo v sodelovanju Lutkovnega gledališča Maribor, ki upravlja četrt, z mnogimi drugimi zavodi, društvi, organizacijami. Zanimal nas je neto izkupiček tega sodelovanja, spomnili pa smo tudi na bruto vložek, ki zahteva tudi veliko vzdržljivosti in entuziazma.
V oddaji Aktualno smo preverili, kakšen je vpis v mariborske osnovne šole in vrtce za prihajajoče šolsko leto, dotaknili smo se občinskih načrtov investicijskega vzdrževanja šolskih in vrtčevskih objektov, naša osrednja pozornost pa je bila namenjena mariborski mednarodni osnovni šoli.
Olimpijske igre v Parizu niso zgolj priložnost za predstavitev naših športnikov, v Slovenski hiši v parku La Villette ima pomembno mesto tudi slovenska kulinarika. Da se naša kulinarika predstavlja tudi tujim gostom skrbijo na letošnjih igrah ugledni gostinci bratje Jezeršek.
V zadnjih letih smo doživeli kolesarsko renesanso. Pandemija je mnoge spodbudila, da so sedli na kolo in odkrili tovrstno svobodo. Slovenski kolesarji blestijo na dirkah in nas navdihujejo s svojimi dosežki. A ne gre le za profesionalce – kolesarjenje je postalo del vsakdana za mnoge rekreativce. Raziskali smo njihov in tudi naš svet. Sara Zmrzlak je z vodjo mariborske kolesarske mreže Žigo Ozvaldičem govorila o izbiri pravega kolesa in skrivnosti nakupa rabljenih. Kakšen pogled ima na električna kolesa in v kako za kolesarje prijaznem mestu živimo?
Vstopili smo v mesec, ki je po količini odvzete krvi zaradi letnih dopustov za naše centre za transfuzijsko medicino najslabši mesec v letu. Kakšne so zaloge v mariborskem centru, ki skrbi za nemoteno oskrbo bolnikov v mariborskem kliničnem centru in tudi v murskosoboški in ptujski bolnišnici? Kam kri potuje po odvzemu? In zakaj pri krvodajalstvu ni preračunljivosti?
Kulturne ustanove poleti ne samevajo, saj zavijejo v vročih dneh v muzeje in galerije številni turisti, ki vključijo v ogled obiskanih krajev tudi seznanjanje z njihovo zgodovino in kulturo. Kaj ponujajo v teh dneh nekatere kulturne ustanove v Mariboru in na Ptuju in kakšen je obisk, smo preverili v tokratni oddaji Aktualno.
Po razpoložljivih podatkih zdrsne v Sloveniji v odvisnost kar četrtina tistih, ki prepovedane droge poskusijo, zaradi predoziranja pa jih v državi umre vsako leto več deset. Temni splet je vplival na dostopnost drog, in medtem ko so pristojne službe pred leti poročale, da naj na našem koncu države ne bi zaznavale povečanega števila uporabnikov, da pa so ti iz leta v leto vse mlajši. In kakšno je stanje v letu 2024? Kako visok davek zahtevajo nedovoljene droge pri nas? Imamo v Mariboru dovolj varnih prostorov za varno uporabo? Kaj opaža stroka? Pogovarjali smo se z doktorjem Martinom Gselmanom iz Centra za duševno zdravje odraslih v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor in s strokovno sodelavko mariborske izpostave Drogart-a Natalijo Tetičkovič Bogataj
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
V prvi polovici tega meseca je v prestolnici Kazahstana, Astani, potekala 35. Mednarodna biološka olimpiada. Na njej je sodelovala tudi slovenska ekipa, ki so jo sestavljali štirje dijaki.
Dolgoletna direktorica Doma starejših dr. Jožeta Potrča Poljčane z enoto v Slovenski Bistrici, Iva Novak, začenja jutri, 1. avgusta, peti mandat. O razmerah na področju domskega varstva starejših, ki se v Sloveniji slabšajo, programu dela v tej ustanovi v prihodnjih letih in o njenem videnju dolgotrajne oskrbe starejših pri nas smo se z gostjo pogovarjali v oddaji Aktualno.
Julija je vodenje mariborske Snage prevzel Vito Martinčič, zamenjava na vodilnem položaju pa je med zaposlenimi povzročila pretres. O odnosih v podjetju, poslovanju Snage in drugih aktualnostih smo z novim direktorjem spregovorili v današnji oddaji.
Delež starejših na lokalni, regionalni in globalni ravni se povečuje, zato sta potrebna čim bolj celovita obravnava in konkretno ukrepanje na vseh ravneh družbenega dogajanja. V Mariboru že dve leti deluje Pisarna za starejše, posvetovalno telo župana je Svet za starejše, ponovni zagon pa je dobilo tudi društvo Spominčica.
Neveljaven email naslov