Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Na olimpijskih igrah, ki te dni potekajo v Parizu, je danes poseben dan. V Slovenski hiši namreč poteka Dan slovenske kulture. To je priložnost, da Slovenija mednarodni javnosti predstavo svojo kulturno ponudbo in program dogajanja v Novi Gorici, ki bo prihodnje leto z Gorico nosila naslov Evropske prestolnice kulture. V Franciji je premiero doživel tudi dokumentarni film o olimpioniku Leonu Štuklju.
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Detajli kolin, harmonike, Jezusovo razpelo, lovske trofeje, osameli kozolec, molža, nagrobne sveče in v kapelico zarejen osni panj. To so prizori, ki se znajdejo v najnovejših stripih Martina Ramoveša Kontrabantarji in Amerika. Nastala sta po zgodbah Janeza Ramoveša, ki osvetljujejo lokalno tihotapstvo in izseljevanje v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stripa sta se zdaj prelevila tudi v večmedijsko ambientalno zasnovano razstavo Mačkova glava v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jo je kurirala Maša Žekš. Foto: Loški muzej
V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Karla Plemenitaša z naslovom Ujeti prostori. Pregledna razstava je posvečena 70-letnici umetnika, ki je z likovno pedagoškim delom na začetku 80. let prejšnjega stoletja pripomogel k razvoju likovne umetnosti v Kostanjevici na Krki.
Gora divjih petelinov, s pravim imenom Petehovac, kjer so doma volkovi, medvedi in risi, je bila prejšnji teden prizorišče žanrsko raznolike filmske ponudbe ter domiselnega spremljevalnega programa na festivalu Cinehill. V Gorski kotar se je z novim imenom delno že lani, letos pa v celoti, preselil Motovunski filmski festival. Obiskala ga je tudi Judita Trajber. Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.
V torek je bil v letnem kinu Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu predpremierno prikazan novi film Sonje Prosenc z naslovom Odrešitev za začetnike. Gre za družbeno satiro, ki se v teku dogajanja vedno bolj razvija v črno komedijo, film pa je v osnovi družinska zgodba. Tesa Drev Juh je Sonjo Prosenc ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
V prostorih Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani poteka mednarodna filozofska konferenca z naslovom The Organic and the Normativ oziroma Organsko in normativ. Konferenco organizirajo ljubljanska Filozofska fakulteta, Metanoia, omenjeni znanstveno-raziskovalni center ter Ian Ramsey Centre of the University of Oxford, na njej pa se predstavljajo številni domači in tuji filozofi in filozofinje, ki z različnimi pristopi raziskujejo vitalno normativnost, ki se nanaša na zmožnost živih bitij, da konstituirajo lastne pogoje obstoja.
Poletno branje je lahko tudi poletno poslušanje! Ves avgust od ponedeljka do petka v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija poklanjamo zvočne knjige – romane, pesniške zbirke in spomine. Vse, kar morate storiti, je, da nas ob 8.30 pokličete na Program Ars, pravilno odgovorite na zastavljeno vprašanje in zvočna knjiga je vaša. Seveda pa velja pravilo: Kdor prej pride, prej melje.
Tihomir Pinter, posebej poznan po portretih umetnikov in prizorih iz železarn, je svoja dela predstavil na okoli 110 samostojnih in skoraj 600 skupinskih razstavah. Rodil se je 19. januarja 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, od leta 1970 pa je z družino živel v Ljubljani. Ob izrazni, ekspresivni avtorski fotografiji, s katero se je še posebej v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja uveljavil kot pomembnejši fotograf v nekdanji Jugoslaviji, je potrebno povedati, da je ves čas deloval še v svojem poklicu kot kemik in farmacevt, na tem področju je tudi doktoriral. Morda je tudi zato gojil tako tesen odnos do postopka v temnici. Hkrati ga je zanimala likovna, skorajda slikarska plat v podobi, pa svetlobni kontrasti. To je recimo našel v prizorih v temi žareče kovine, isker, pare in delavcev v jugoslovanskih železarnah. Nikoli ni uporabljal bliskavice, le naravno svetlobo. Poseben del opusa so portreti književnikov, skladateljev in likovnih ustvarjalcev, ki jih je med drugim obiskoval v njihovih prostorih. Posnel jih je s širokokotnim objektivom, da je zajel značaj ateljejev. Po upokojitvi se je portretni fotografiji še posebej posvetil. Bil je član ljubljanske Fotogrupe ŠOLT, tako Fotozveza Jugoslavije kot Mednarodna zveza za umetniško fotografijo pa sta mu podelili naziva za mojstrstvo in odličnost. Retrospektivno razstavo Tihomirja Pinterja Kemija podobe smo si leta 2018 ogledali v Jakopičevi galeriji, pred tremi leti pa je 60 portretov iz cikla Umetniki v ateljejih razstavil v Narodni galeriji, in jih že pred tem prav tej tudi poklonil.
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel že 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Včeraj je bil tam koncert klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovan Romantični nered – Romantico disordine. Združil je nadarjene mlade pianiste z vsega sveta. S priznanim goriškim pianistom se je tik pred koncertom pogovarjala Ana Rozman.
Danes kupljena vstopnica vas bo postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš Program Ars tako kot vsako leto, in tako je od leta 1951, prenaša uvodno predstavo, ki jo lahko že spremljate na valovih tretjega programa.
V goriškem čezmejnem prostoru se začenja prva izvedba novega festivala Zrcala meje, ki prinaša koprodukcijsko sodelovanje društev KUD Morgan iz Nove Gorice in Circolo Controtempo iz Krmina na italijanski strani, pridružuje pa se tudi Goriški muzej s svojo 13. izdajo čezmejnega festivala Glasbe sveta. Namen novega festivala je odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Festivalsko dogajanje bo do 3. avgusta v znamenju glasbe, umetnosti, literature in lokalnih okusov. Projekt je nastal s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, ki je denarno podprt iz programa Interreg Italija - Slovenija.
V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.
Med 24. in 28. julijem, s preddogodkom pa že 23. julija, bo v Gorskem kotarju potekal festival Cinehill. Z direktorjem festivala Igorjem Mirkovićem in programsko selektorico Mileno Zajović se je o programu letošnjega festivala pogovarjala Tesa Drev Juh. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.
V galeriji Kresija je na ogled razstava novih del slikarja Arjana Pregla z naslovom Slikarske samosabotaže. Umetnik se na njej sprašuje, kaj mu slikarstvo omogoča, koliko je umetnost omejena na odpiranje vprašanj in nakazovanje družbenih razpok ter koliko mora te komentirati ali celo spremeniti.
Med 11. in 18. julijem poteka 71. filmski festival hrvaškega filma v Pulju. Festival, v središču katerega je Vespazijanov amfiteater, puljska Arena, ki je ime in obliko dala tudi glavni nagradi festivala – zlati areni, je bil pred letom 1991 osrednji revijalni dogodek jugoslovanske filmske industrije. Začetek festivala sega v leto 1955, prvi filmski dogodek pa se je v Areni odvil že leta 1938, ko je bil Pulj pod italijansko fašistično oblastjo. V času Jugoslavije so v Pulju nagrado dobivali tudi številni slovenski filmi ter ustvarjalci in ustvarjalke. Že prvo leto je veliko zlato areno dobil v Sloveniji delujoči František Čap za Trenutke odločitve, za njim pa so večkrat slavili tudi filmi Jožeta Babiča, Igorja Pretnarja in seveda Franceta Štiglica: na primer, Balada o trobenti in oblaku in Ne joči, Peter. Letos se na festivalu poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila, v sklopu »Časovni stroj« pa bodo prikazali tudi filme, kot sta Derviš in smrt, pa Slike iz življenja udarnika. Na festivalu prikazujejo tudi trije filmi, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Prispevek je pripravila Tina Poglajen. Prevode bereta Maja Moll in Matjaž Romih.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC
Začenja se letni kino, obdan z grajskim obzidjem – Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Cel mesec bodo pod taktirko Kinodvora stregli z odmevnimi filmi kinematografske sezone – torej priložnost za zamudnike in tiste, ki bi si katerega želeli ogledali ponovno – vmes pa bo tudi kar nekaj premier in predpremier. Odpirajo pa Film pod zvezdami z Jesenskim listjem.
O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, merimo in beležimo. Čas je hkrati zelo abstraktna in zelo konkretna kategorija. S fenomenom časa se ukvarja nova stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so jo naslovili Človek in čas. Nastala je kot obeležitev 100. obletnice muzeja. Prvi del razstave, podnaslovljen Prvih 100 so odprli konec junija, drugi, osrednji del s podnaslovom Od ponedeljka do večnosti, pa je na ogled od prejšnjega tedna. Ana Rozman je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, kustosa in dokumentalista Blaža Verbiča, ki je povedal, da je čas na razstavi predstavljen v petih vsebinskih sklopih.
Neveljaven email naslov