Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kristjani na Bližnjem vzhodu so na stranskem tiru in preganjani
Preganjanje zaradi vere je eden izmed osrednjih, mogoče celo osrednji razlog za preganjanje ljudi v svetu. Papež Frančišek je denimo na simpoziju o verski svobodi z naslovom Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot, dejal: “Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere”. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila generalna skupščina Združenih narodov, smo v oddaji 3. programa Radia Slovenija Ars humana predstavili zgodbo Sare Bevc Jonan, kaldejke, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo in sirskega meniha Jacquesa Murradda, ki so ga ugrabili pripadniki organizacije islamska država.
“To so bili najlepši trenutki v mojem življenju, ko si v svoji domovini, med ljudmi, ki jih imaš rad,” se spominja otroštva Bevc Jonanova, ki je leta 2003 pribežala iz Bagdada. Zbežala je, ker je kristjanka, pripadnica iraške kaldejske skupnosti. Danes živi in dela v Sloveniji, z leti pa je odlično osvojila tudi slovenski jezik. “Slovenija je zame mir in lepota. Moramo biti ponosni in hvaležni, da smo tu in paziti nanjo.”
“Hodili smo k maši in praznovali božič ter veliko noč. Razmere so se občutno poslabšale po Zalivski vojni leta 1991. Sčasoma smo dojeli, da naših življenj ne bomo mogli več nadaljevati. Vsak si zasluži živeti v miru, spoštovanju in dostojanstveno. Ker so nas napadli Američani in določene evropske države, smo postali kristjani tarča nasilja. Kadar sva z materjo hodili po ulici, so v naju metali kamenje in naju poniževali. Na delovnem mestu smo bili diskriminirani. Bili smo v svoji lastni domovini, a hkrati tujci.”
Odločitev za beg je zorela več let in ves čas smo upali, da se bodo razmere izboljšale. Na odhod so se pripravljali osem let. “Ni bilo enostavno. Pobeg je bil nekaj najtežjega, kar si lahko predstavljate. V Slovenijo so prispeli leta 2003, pri čemer so bili deležni pomoči prostovoljcev in slovenske Karitas, slovenske Filantropije in Jezuitskega združenja za begunce, ki ji bodo vedno hvaležni,” pripoveduje Sara Bevc Jonan.
Kaldejska skupnost v Iraku je v izrazito slabih razmerah. Pred leti so vse kristjane izgnali iz Mosula na severu Iraka, tako so njeni sorodniki zbežali v Kurdistan, zdaj pa se ne upajo vrniti v Mosul. “Kristjani so na Bližnjem vzhodu na stranskem tiru. Pozabljeni ali pa preganjani so. Ni mi jasno, od kod izvira to sovraštvo. Gre preprosto za sovraštvo.”
“Pomagali smo, kakor koli smo lahko,” pripoveduje pater Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji. “Gospa Sara je primer, kako se nekdo potrudi, integrira in vključi v skupnost. Odlično govori slovenski jezik in ima zaposlitev.” Na eni strani je žalostna zgodba, po drugi pa ne, saj je iz preganjanja in žalostne usode ustvarila novo življenje.
Jezuitsko združenje za begunce je v štirih desetletjih po svetu pomagalo vsakomur, ne glede na veroizpoved, narodnost ali politično prepričanje, v Sloveniji deluje od leta 2002.
“Zavedati se moramo, da živimo v stabilni, urejeni, evropski demokratični družbi,” ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere opozarja direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. “Slovenija ima visoko stopnjo verske svobode. Vlada je letos ustavila delovanje sveta za dialog o verski svobodi, saj predstavniki registriranih verskih skupnosti niso predložili gradiva za obravnavo na seji. Niso zaznali kršitev oziroma problemov, ki bi bili povezani z versko svobodo, kot človekovo pravico. Ob tem se ne razumimo narobe, prav vsaka verska skupnost ima svoje težave. Niso pa te povezane z uresničevanjem temeljne človekove pravice do verske svobode.”
Težko vprašanje je bila reka beguncev leta 2015, ki se je sprehodila čez Slovenijo. “Na spletu se je razmahnil sovražni govor, zoper katerega pa država takrat ni ukrepala. Takrat se mi zdi, da so nekatere verske skupnosti, z islamsko na čelu, nosile veliko breme sovražnega govora,” dodaja dr. Lesjak.
Jacques Murrad je bil ujetnik islamske države v Siriji. V slovenskem prevodu je pri založbi Emanuel izšla knjiga Menih v vrtincu Sirske vojne. Sirskega meniha in duhovnika iz samostana Mar Musa so 21. maja 2015 ugrabili pripadniki organizacije Islamska država. Po petih mesecih ujetništva in številnih trenutkih, ko je bil prepričan, da ga bodo ubili, mu je uspelo pobegniti ob pomoči prijateljev muslimanov. Kljub doživetemu nasilju, poudarja potrebo po dialogu in ni sovražen.
“Nasprotno od tega, kar trdijo mediji in posamezniki, vera v Siriji ni verska vojna. Mediji bi radi prikazali vero kot vzrok vojne, a to ni res. Vera, vsaka vera je šola morale, šola miru, usmiljenja, sobivanja v prijateljstvu. Danes slišimo, da je islam vera nasilja in vojne, a to ni res, čeprav zgodovina pozna tudi takšne primere. Ti primeri ne predstavljajo resničnosti naših narodov in resničnosti muslimanskega sveta. Mislim, da kdor želi gledati pozitivno, bo videl pozitivno, kdor pa želi gledati negativno, bo videl vse negativno.”
Tako kot pripadniki Islamske države, pripoveduje Murrad, v Koranu, v surah iščejo samo tiste verze, ki spodbujajo k nasilju, ubijanju, preklinjanju drugih … “A Islamska država ni islam. To lahko rečem, saj smo vse to doživeli. Kazanje s prstom na islam zaradi atentatov, ki so se npr. zgodili v Evropi, tudi ni na mestu. Neki arabski pregovor pravi, da prsti na roki niso enaki. Isto velja za ljudi, vsak je drugačen, vsak ima svojo osebnost. Če obstajajo fanatične skupine, nasilne skupine, to še ne pomeni, da so vsi muslimani takšni. Če so nekateri kristjani nasilni, to še ne pomeni, da so nasilni vsi kristjani. Ne smemo posploševati,” dodaja Murrad.
Naša odgovornost je, da okrepimo vrednost človečnosti, spoštovanja sočloveka, pravičnosti in se posvetimo delu za mir, je prepričan sirski menih. “Po izkušnji, ki sem jo doživel, želim posredovati naprej prav to sporočilo. Izkušnja ujetništva me je utrdila in okrepila v prepričanju, da se moram truditi za dialog, za prijateljsko sobivanje. Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja, ki si jih lahko predstavljate za ujetnika Islamske države. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti dialoga, da smo v dialogu z našimi brati muslimani. Naš svet je velik. Muslimani predstavljajo velik del prebivalcev na zemlji. Čemu bi se torej bojevali proti njim? Vojne se ne bi nikoli končale.”
Pričevanje menih a Murrada je priložnost, da se seznanimo z realnostjo, je prepričan pater Robin Schweiger: “Dialog življenja je ravno to, da so ga rešili prijatelji muslimani. Več stvari nas v življenju povezuje kot pa ločuje.” Francosko Jezuitsko združenje za begunce vodi program, v katerem številne verske begunce za nekaj mesecev sprejmejo francoske družine. “Tam se umirijo in vživijo v novo okolje, to je spodbuda za mirnejši in pravičnejši svet.”
Nihče se ne bi smel zaradi vere ali drugačnega svetovno-nazorskega prepričanja počutiti drugače, slabo, dodaja direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. “Daleč od tega, da je sekularizacije proces iz vernosti v nevernost. Vera se preoblikuje, ne pa izginja. Poleg postmodernih prvin tradicionalna vera vztraja in se prilagaja. Za afirmacijo tega, kdo in kaj smo, bomo vsi največ storili s svojimi dobrimi deli.”
846 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Kristjani na Bližnjem vzhodu so na stranskem tiru in preganjani
Preganjanje zaradi vere je eden izmed osrednjih, mogoče celo osrednji razlog za preganjanje ljudi v svetu. Papež Frančišek je denimo na simpoziju o verski svobodi z naslovom Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot, dejal: “Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere”. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila generalna skupščina Združenih narodov, smo v oddaji 3. programa Radia Slovenija Ars humana predstavili zgodbo Sare Bevc Jonan, kaldejke, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo in sirskega meniha Jacquesa Murradda, ki so ga ugrabili pripadniki organizacije islamska država.
“To so bili najlepši trenutki v mojem življenju, ko si v svoji domovini, med ljudmi, ki jih imaš rad,” se spominja otroštva Bevc Jonanova, ki je leta 2003 pribežala iz Bagdada. Zbežala je, ker je kristjanka, pripadnica iraške kaldejske skupnosti. Danes živi in dela v Sloveniji, z leti pa je odlično osvojila tudi slovenski jezik. “Slovenija je zame mir in lepota. Moramo biti ponosni in hvaležni, da smo tu in paziti nanjo.”
“Hodili smo k maši in praznovali božič ter veliko noč. Razmere so se občutno poslabšale po Zalivski vojni leta 1991. Sčasoma smo dojeli, da naših življenj ne bomo mogli več nadaljevati. Vsak si zasluži živeti v miru, spoštovanju in dostojanstveno. Ker so nas napadli Američani in določene evropske države, smo postali kristjani tarča nasilja. Kadar sva z materjo hodili po ulici, so v naju metali kamenje in naju poniževali. Na delovnem mestu smo bili diskriminirani. Bili smo v svoji lastni domovini, a hkrati tujci.”
Odločitev za beg je zorela več let in ves čas smo upali, da se bodo razmere izboljšale. Na odhod so se pripravljali osem let. “Ni bilo enostavno. Pobeg je bil nekaj najtežjega, kar si lahko predstavljate. V Slovenijo so prispeli leta 2003, pri čemer so bili deležni pomoči prostovoljcev in slovenske Karitas, slovenske Filantropije in Jezuitskega združenja za begunce, ki ji bodo vedno hvaležni,” pripoveduje Sara Bevc Jonan.
Kaldejska skupnost v Iraku je v izrazito slabih razmerah. Pred leti so vse kristjane izgnali iz Mosula na severu Iraka, tako so njeni sorodniki zbežali v Kurdistan, zdaj pa se ne upajo vrniti v Mosul. “Kristjani so na Bližnjem vzhodu na stranskem tiru. Pozabljeni ali pa preganjani so. Ni mi jasno, od kod izvira to sovraštvo. Gre preprosto za sovraštvo.”
“Pomagali smo, kakor koli smo lahko,” pripoveduje pater Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji. “Gospa Sara je primer, kako se nekdo potrudi, integrira in vključi v skupnost. Odlično govori slovenski jezik in ima zaposlitev.” Na eni strani je žalostna zgodba, po drugi pa ne, saj je iz preganjanja in žalostne usode ustvarila novo življenje.
Jezuitsko združenje za begunce je v štirih desetletjih po svetu pomagalo vsakomur, ne glede na veroizpoved, narodnost ali politično prepričanje, v Sloveniji deluje od leta 2002.
“Zavedati se moramo, da živimo v stabilni, urejeni, evropski demokratični družbi,” ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere opozarja direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. “Slovenija ima visoko stopnjo verske svobode. Vlada je letos ustavila delovanje sveta za dialog o verski svobodi, saj predstavniki registriranih verskih skupnosti niso predložili gradiva za obravnavo na seji. Niso zaznali kršitev oziroma problemov, ki bi bili povezani z versko svobodo, kot človekovo pravico. Ob tem se ne razumimo narobe, prav vsaka verska skupnost ima svoje težave. Niso pa te povezane z uresničevanjem temeljne človekove pravice do verske svobode.”
Težko vprašanje je bila reka beguncev leta 2015, ki se je sprehodila čez Slovenijo. “Na spletu se je razmahnil sovražni govor, zoper katerega pa država takrat ni ukrepala. Takrat se mi zdi, da so nekatere verske skupnosti, z islamsko na čelu, nosile veliko breme sovražnega govora,” dodaja dr. Lesjak.
Jacques Murrad je bil ujetnik islamske države v Siriji. V slovenskem prevodu je pri založbi Emanuel izšla knjiga Menih v vrtincu Sirske vojne. Sirskega meniha in duhovnika iz samostana Mar Musa so 21. maja 2015 ugrabili pripadniki organizacije Islamska država. Po petih mesecih ujetništva in številnih trenutkih, ko je bil prepričan, da ga bodo ubili, mu je uspelo pobegniti ob pomoči prijateljev muslimanov. Kljub doživetemu nasilju, poudarja potrebo po dialogu in ni sovražen.
“Nasprotno od tega, kar trdijo mediji in posamezniki, vera v Siriji ni verska vojna. Mediji bi radi prikazali vero kot vzrok vojne, a to ni res. Vera, vsaka vera je šola morale, šola miru, usmiljenja, sobivanja v prijateljstvu. Danes slišimo, da je islam vera nasilja in vojne, a to ni res, čeprav zgodovina pozna tudi takšne primere. Ti primeri ne predstavljajo resničnosti naših narodov in resničnosti muslimanskega sveta. Mislim, da kdor želi gledati pozitivno, bo videl pozitivno, kdor pa želi gledati negativno, bo videl vse negativno.”
Tako kot pripadniki Islamske države, pripoveduje Murrad, v Koranu, v surah iščejo samo tiste verze, ki spodbujajo k nasilju, ubijanju, preklinjanju drugih … “A Islamska država ni islam. To lahko rečem, saj smo vse to doživeli. Kazanje s prstom na islam zaradi atentatov, ki so se npr. zgodili v Evropi, tudi ni na mestu. Neki arabski pregovor pravi, da prsti na roki niso enaki. Isto velja za ljudi, vsak je drugačen, vsak ima svojo osebnost. Če obstajajo fanatične skupine, nasilne skupine, to še ne pomeni, da so vsi muslimani takšni. Če so nekateri kristjani nasilni, to še ne pomeni, da so nasilni vsi kristjani. Ne smemo posploševati,” dodaja Murrad.
Naša odgovornost je, da okrepimo vrednost človečnosti, spoštovanja sočloveka, pravičnosti in se posvetimo delu za mir, je prepričan sirski menih. “Po izkušnji, ki sem jo doživel, želim posredovati naprej prav to sporočilo. Izkušnja ujetništva me je utrdila in okrepila v prepričanju, da se moram truditi za dialog, za prijateljsko sobivanje. Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja, ki si jih lahko predstavljate za ujetnika Islamske države. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti dialoga, da smo v dialogu z našimi brati muslimani. Naš svet je velik. Muslimani predstavljajo velik del prebivalcev na zemlji. Čemu bi se torej bojevali proti njim? Vojne se ne bi nikoli končale.”
Pričevanje menih a Murrada je priložnost, da se seznanimo z realnostjo, je prepričan pater Robin Schweiger: “Dialog življenja je ravno to, da so ga rešili prijatelji muslimani. Več stvari nas v življenju povezuje kot pa ločuje.” Francosko Jezuitsko združenje za begunce vodi program, v katerem številne verske begunce za nekaj mesecev sprejmejo francoske družine. “Tam se umirijo in vživijo v novo okolje, to je spodbuda za mirnejši in pravičnejši svet.”
Nihče se ne bi smel zaradi vere ali drugačnega svetovno-nazorskega prepričanja počutiti drugače, slabo, dodaja direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak. “Daleč od tega, da je sekularizacije proces iz vernosti v nevernost. Vera se preoblikuje, ne pa izginja. Poleg postmodernih prvin tradicionalna vera vztraja in se prilagaja. Za afirmacijo tega, kdo in kaj smo, bomo vsi največ storili s svojimi dobrimi deli.”
Pogovor o življenju in delu Richarda Wagnerja z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in dr. Aldom Milohnićem, predavateljem zgodovine gledališča na AGRFT.
Letošnje in lansko leto sta zaznamovali dve zgodovinski obletnici, in sicer stoletnica začetka prve svetovno vojne ter sedemdesetletnica konca druge. Številne nove knjige in strokovna srečanja o teh prelomnicah se ukvarjajo s spominom na obe vojni in njunimi posledicami tako za malega človeka kot za celotne narode. O zgodovinskem spominu na 20. stoletje na Slovenskem, s poudarkom na Primorskem in Tržaškem, so v oddaji z Bredo Biščak razpravljali dr. Marta Verginella, dr. Oto Luthar in dr. Borut Klabjan.
V Moderni galeriji v Ljubljani je še do sredine avgusta na ogled velika pregledna razstava NSK Od Kapitala do Kapitala, Neue Slowenische Kunst - dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije. Na njej so predstavljene vse skupine, ki so sestavljale prodoren umetniški kolektiv in obsega čas med letoma 1980, ko je na slovensko prizorišče stopila skupina Laibach, ki so se ji v gibanju Neue Slowenische Kunst leta 1984 pridružili Gledališče sester Scipion Nasice in slikarska skupina Irwin, do 1992, ko se gibanje preobrazi v NSK državo v času. Razstavni program ne obsega zgolj umetniških del, avdio, video in pisnih dokumentov ter kontekstualnega okvira, ki ga je na povabilo kustosinje prispeval Tomaž Mastnak, temveč v želji po čim bolj temeljitem razumevanju gibanja Neue Slowenische Kunst, ponuja celo vrsto različnih predavanj, pričevanj, projekcij in vodstev tako strokovnjakov družboslovnih profilov, umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov in nenezadnje umetnikov samih. Sredi junija je v Moderni galeriji potekala tridnevna mednarodna konferenca, na kateri so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o različnih vidikih umeščenosti NSK v čas in prostor preteklih tridesetih let in danes. Med razpravljalci sta skupni prispevek oblikovali tudi dr. Marina Gržinič in mag. Jasmina Založnik, ki smo ju povabili pred mikrofon današnje oddaje. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki naj pomeni še dodaten prispevek k razumevanju vloge in pomena Neue Slowenische Kunst nekoč in danes, z ozirom na lokalno in globalno okolje zadnjih 35 let. foto: Dejan Habicht, arhiv MG+MSUM
Revija 2000, ki je izhajala 40 let, je bila revija dialoga in sožitja, ugotavlja v svoji knjigi Dialektika refleksijskega zagona Cvetka Hedžet Tóth. Sodelavce Revije in Društva 2000 je po njenem mnenju zaznamovalo dojemanje slovenstva v smislu ohranjanja upanja in težnje po svobodi ter negovanje metafizične zavesti. Avtorica poudarja prizadevanja dolgoletnega urednika Revije 2000 Petra Kovačiča Peršina in njegovo personalistično razumevanje človeka kot osebe, knjigo pa prežema njen pogled na organizirano solidarnost kot humanistično in civilizacijsko normo ter njeno zavzemanje za pravično socialno državo. V oddaji se je s Cvetko Hedžet Tóth in Petrom Kovačičem Peršinom pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.
»Pomena človekovih pravic se zavedaš, ker te pretrese, kadar so te kršene,« je zapisala Lynn Hunt v svojem delu Iznajdevanje človekovih pravic: zgodovina, ki jo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njena misel je bila izhodišče za pogovor o vlogi emocij pri uveljavljanju človekovih pravic. Gostje so nili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, urednica knjige prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in pisec spremne besede profesor dr. Rok Svetlič.
Akademik Ciril Zlobec je v minulih letih in desetletjih pomembno in opazno sooblikoval slovensko (ne le kulturno) politiko, prevedel je mnoge pesnike, uredil kar nekaj antologij, urejal je vrsto revij, tako tudi Beseda in Sodobnost, objavil je kar nekaj pripovednih in esejističnih del, predvsem pa je bil in ostaja – pesnik. Ob visokem življenjskem jubileju je akademik Zlobec, v pogovoru z Markom Goljo, povedal marsikaj o sebi, o svojem otroštvu, kraških koreninah, občutenju Ljubljane, etiki in tovarištvu, partizanski izkušnji in spravi, ter ne nazadnje o svoji poeziji, še zlasti pa o ljubezenski liriki. V oddaji Ars humana pesnik Ciril Zlobec prebere tudi pesmi Ko sva sama in Hvalnica ljubezni; razlog več, da oddaje ne zamudite.
Pravnik dr. Jakob Prešern se je kot izobraženec uspel izogniti splošni mobilizaciji v avstro-ogrsko vojsko ob začetku prve svetovne vojne leta 1014. Leto pozneje je bil vendarle vpoklican in nadaljnja tri leta vojne je preživel v prvi bojni črti ali neposredno ob njej. Dogajanje in svoja doživetja je natančno zapisoval v dnevnik, ki ga je v kritičnem prepisu za knjižno izdajo pripravil Janez Žerovc. O Jakobu Prešernu, nastajanju njegovih dnevniških zapisov ter o knjigi, v kateri so izšli, Janez Žerovc spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Pred leti je izšla monografija prof. dr. Edvarda Kovača z naslovom Park spomina Teharje. Delo govori o tem spominskem kompleksu arhitekta Marka Mušiča. Knjiga je poklon 10 000 žrtvam in slovenski omiki, hkrati pa je vpogled v lepoto in simboliko ustvarjanja občutljivega umetnika. Prof. dr. Kovač je bil gost oddaje, prvič objavljene leta 2012. Z njim pa se je pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.
»Svet je moja predstava,« je eden najbolj znanih citatov Arthurja Schopenhauerja (1788 – 1960). Ta veliki nemški filozof, predstavnik tako imenovane filozofije življenja, je imel velik vpliv ne le na filozofe, temveč tudi umetnike, predvsem tiste v 20. stoletju. Kakšna je torej Schopenhauerjeva misel in kakšna je njegova dediščina danes, pa v oddaji, ki je bila prvič predvajana leta 2009 in katere gost je bil dr. Lenart Škof.
Pred sedemdesetimi leti je Evropa praznovala konec druge svetovne vojne. Toda kaj se je dogajalo tik po njej? Konec spopadov še ni pomenil miru in vrnitve v normalno življenje. Evropa je bila porušena in začela so se obračunavanja s kolaboranti. O teh temnih in zamolčanih plateh polpretekle zgodovine je britanski zgodovinar Keith Lowe napisal odmevno knjigo z naslovom Podivjana celina, ki smo jo predstavili v tej oddaji. Pripravil jo je Tomaž Gerden.
Andrej Rozman Roza je pesnik za otroke in odrasle, nekoč je pisal tudi prozo za odrasle, za otroke jo še vedno piše, snuje in režira komedije ter v njih skoraj praviloma nastopa, je pionir pocestnega gledališča, libretist in scenarist, filmski in televizijski igralec, prevajalec, aktivist za ukinitev davka na knjige in še kaj, predvsem pa je eden redkih sodobnih ustvarjalcev, ki zna razgibati naše smejalne mišice. Zato nikar ne zamudite oddaje Ars humana, v kateri bo priljubljeni ustvarjalec v pogovoru z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem delu, zagotovo pa bo prebral tudi kako svojo pesem.
Delo Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju je sociološka klasika, ki velja za eno od najbolj citiranih del s področja humanistike. Erving Goffman (1922 – 1982) v njem na osnovi terenskih, etnoloških raziskav kot tudi s primeri iz literarnih del pretresa, kako posameznik v vsakdanjih situacijah predstavlja sebe. To delo je v marsičem aktualno še danes. Zakaj – tudi o tem v tej oddaji, katere gostji sta bili dr. Mirjana Ule ter Polona Petek in katero je pripravil Gregor Podlogar.
Doktor Božidar Jezernik je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih knjig, tako leta 2011 znanstveno monografijo Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov in leta 2013 znanstveni deli Goli otok – Titov gulag in Nacionalizacija preteklosti, z letnico 2014 pa je na začetku letošnjega leta izšla še monografija Mesto brez spomina. V njej dr. Jezernik razmišlja in ilustrira naravo in usodo spomenikov v Ljubljani, skratka, naš odnos do preteklosti. Z doktorjem Jezernikom se je v oddaji Ars humana pogovarjal, v živo, Marko Golja.
Harmonika je nacionalni simbol, s katerim se pozitivno ali negativno identificira precejšen del Slovencev, hkrati pa je to inštrument, ki ima bogato tradicijo in je danes eno od najbolj razširjenih glasbil na svetu. V oddaji smo s skladateljem in harominikarjem Bratkom Bibičem pretresli, kakšni so družbeni, kulturni in umetniški aspekti harmonike, kakor tudi kakšne so zgodovinske in aktualne prakse tega razvpitega inštrumenta. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom. Kot partizan je doživel, tudi že kar literarne oziroma filmske in vendar resnične dogodke, tako preboj na Menini planini in predajo hrvaških ustašev in domobrancev. O svojem zelo razgibanem življenju je Franc Sever – Franta pri dopolnjenih devetdesetih letih napisal berljivo in zanimivo knjigo Trenutki odločitve, več o njih, o svojih trenutkih odločitve in življenjskih preizkušnjah pa je povedal v pogovoru z Markom Goljo.
Za postmoderno misel, ki uveljavlja pluralnost filozofskih pristopov in oslabitev subjekta, je značilna kritika metafizike. Na vprašanje, ali je s tem ogrožena tudi religija, je dr. Branko Klun v pogovoru z Marjanom Kovačevičem Beltramom odgovoril s prikazom bibličnih odmevov v postmoderni misli.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
»Veliki Aleksandrijčan, ki ga je kljub nedvomnim dosežkom njegova Cerkev v nekem specifičnem obdobju ovrgla kot heretika, danes – čeprav zunaj cerkvenega koledarja – velja za klasičnega cerkvenega očeta, začetnika sistematične teologije in nič manj kot za utemeljitelja zahodne metafizike svobode. Z mostom med navideznimi nasprotji – Jeruzalemom in Atenami, med Svetim pismom in filozofijo, med intelektualnim ustvarjanjem in pobožnostjo, alegorijo in tekstno kritiko – pa je postavil temelje krščanske kulture,« iz spremne besede Origenove knjige O počelih. Gostja oddaje je prevajalka tega dela Neža Gačnik. Vir fotografije: svetniki.wordpress.com
Pozornost smo posvetili enemu največjih umetnikov 20. stoletja Johnu Cageu (1912 – 1992). V oddaji, ki je bila prvič objavljena leta 2012 ob njegovi stoletnici rojstva, so tega umetnika predstavili pianistka Nina Prešiček, profesor na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete doc. dr. Gregor Pompe, glasbeni kritik Luka Zagoričnik in pesnik ter prevajalec Cagejevih tekstov v slovenščino Primož Čučnik. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Odkrivali smo prostranstva ruske duše, ki jo utelešata Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev. V ospredju je bila Berdjajeva knjiga Svetovni nazor Dostojevskega. V njej se srečujeta rusko pravoslavje in zahodno krščanstvo, ateistični humanizem in duhovni personalizem. Gost: dr. Edvard Kovač. Oddaja je bila prvič na sporedu 9.1.2012.
Neveljaven email naslov