Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na pragu 20. stoletja se na Kitajskem razvije avtohtona anarhistična misel, ki prepleta kitajsko filozofsko tradicijo z evropskimi anarhističnimi idejami. A vendar so si kitajski anarhisti prizadevali najti model, ki bi ustrezal kitajski realnosti, zato so se naslanjali na obe tradiciji. Moderno kitajsko anarhistično gibanje, ki se je začelo v dveh medsebojno neodvisnih celicah zunaj Kitajske, je imelo pomembno vlogo v družbi, a po letu 1920 njihove dejavnosti niso več vplivale na razvoj revolucionarnega gibanja. Še več, kot zapiše prof. dr. Jana Rošker v delu Anarhizem na Kitajskem na pragu 20. stoletja, so bili "kitajski anarhisti takrat razdrobljeni, slabo koordinirani, predvsem pa zaradi manjkajočih povezovalnih struktur niso bili sposobni omembe vrednega sodelovanja. Poleg omenjenih organizacijskih težav so obstajali še drugi zunanji razlogi za zaton množičnega anarhističnega gibanja''. V pogovoru pretresamo, kako se je na Kitajskem sploh razvil anarhizem, kakšen je bil takrat zgodovinski okvir, kakšni so bili takrat stiki med kitajskimi in evropskimi idejami ter ali so anarhistične ideje na Kitajskem žive še danes – o teh in drugih vprašanji z omenjeno gostjo.
Foto: Wikipedija
847 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Na pragu 20. stoletja se na Kitajskem razvije avtohtona anarhistična misel, ki prepleta kitajsko filozofsko tradicijo z evropskimi anarhističnimi idejami. A vendar so si kitajski anarhisti prizadevali najti model, ki bi ustrezal kitajski realnosti, zato so se naslanjali na obe tradiciji. Moderno kitajsko anarhistično gibanje, ki se je začelo v dveh medsebojno neodvisnih celicah zunaj Kitajske, je imelo pomembno vlogo v družbi, a po letu 1920 njihove dejavnosti niso več vplivale na razvoj revolucionarnega gibanja. Še več, kot zapiše prof. dr. Jana Rošker v delu Anarhizem na Kitajskem na pragu 20. stoletja, so bili "kitajski anarhisti takrat razdrobljeni, slabo koordinirani, predvsem pa zaradi manjkajočih povezovalnih struktur niso bili sposobni omembe vrednega sodelovanja. Poleg omenjenih organizacijskih težav so obstajali še drugi zunanji razlogi za zaton množičnega anarhističnega gibanja''. V pogovoru pretresamo, kako se je na Kitajskem sploh razvil anarhizem, kakšen je bil takrat zgodovinski okvir, kakšni so bili takrat stiki med kitajskimi in evropskimi idejami ter ali so anarhistične ideje na Kitajskem žive še danes – o teh in drugih vprašanji z omenjeno gostjo.
Foto: Wikipedija
Z dr. Alojzom Ihanom o kulturni zgodovini kužnih bolezni
Najzgodnejši pisni viri, ki omenjajo Gutewerd, postavlja to naselbino v 13. stoletje. Arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi, ki so v veliki večini le odlomki ali deli predmetov, nakazujejo na zelo raznovrstno podobo življenja v tej naselbini. Kakšno zgodbo nam pripoveduje ta naselbina ob reki Krki, ki so jo slovenski arheologi ponovno začeli raziskovati ter jo obširneje predstavili na razstavi Nekoč je bil Gutenwerd v Narodnem muzeju Slovenije? O tem v pogovoru, v katerem sodelujejo dr. Tomaž Nabergoj, dr. Eva Menart in Katja Špec. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Pozornost namenjamo letošnjima prejemnikoma Prešernove nagrade za življenjsko delo – to sta baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer ter pesnica in prevajalka Erika Vouk. Predstavljamo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let: pesnico Miljano Cunta, mezzosopranistko Nuško Drašček, ustvarjalca stripov Cirila Horjaka, filmsko scenaristko in režiserko Saro Kern, oblikovalca vidnih sporočil Tomata Koširja in igralko Jano Zupančič. Avtorji prispevkov so Anamarija Štukelj Cusma, Irena Kodrič Cizerl, Vlado Motnikar, Alma Kužel, Marko Golja, Tina Poglajen, Žiga Bratoš in Staša Grahek. Foto: RTVSLO
"Slike morajo prikazovati žive ljudi, ki dihajo in čutijo, trpijo in ljubijo. Ljudje bodo razumeli svetost, moč teh prizorov in sneli klobuk kot bi bili v cerkvi." Tako je bil prepričan Edvard Munch, avtor slavnega Krika, podobe tesnobe, ki jo poznamo skoraj vsi in se je tudi znašla skoraj vsepovsod – na majicah, magnetih, skodelicah, v karikaturah, reklamah in nanizankah. Zakaj se zdi, da je naše doživljanje tega bitja v tihem kriku, ujetega v rdečih vijugah neba, skorajda univerzalno? Tudi o tem ob 80. obletnici umetnikove smrti razmišlja Goran Milovanović, vodja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, slišite pa lahko tudi kako Munchov Krik doživljajo laiki in pa nekaj umetnikovih misli ter literariziran zapis o Kriku v približnem prevodu. Foto: Krik (1893), olje, tempera in pastel na kartonu, Narodna galerija Norveške; vir: wikimedia, izrez fotografije
Vsakodnevno se srečujemo z različnimi mejami, tako vidnimi kot tudi nevidnimi. Pravzaprav pa je meja nekaj, kar človeka spremlja skozi vso zgodovino. V pogovoru, ki je nastal v rednem mesečnem sodelovanju 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat razmišljamo, kakšen vpliv so imele meje na ljudi v slovenskem in evropskem prostoru, kako danes meje vplivajo nanje v krajih, ki so z njo neločljivo povezani, in ali se bodo v prihodnje še spreminjale. V pogovoru sodelujejo red. prof. dr. Marta Verginella, zgodovinarka, zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, izr. prof. dr. Peter Mikša, zgodovinar, zaposlen na ljubljanski Filozofski fakulteti, mag. Roman Roblek, pravnik, strokovni svetovalec pri Slovenskem informacijskem centru v Celovcu. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta. Foto: RTV SLO
Vse odkar so postale vodilna geopolitična sila, skušamo po vsem svetu razumeti ne le zunanjo politiko, ampak tudi notranje dogajanje v Združenih državah. Če nam pri tem lahko pomagajo sociologi in politologi današnjega časa, pa je toliko bolj nenavadno, da nam odličen vpogled v notranja protislovja ameriške družbe lahko ponudi tudi pisanje pisatelja, ki se je pred več kot 100 leti v Združene države preselil iz naših krajev. V tokratni Ars humani se bomo zato Združenim državam približali prav skozi heterogeno zbirko avtobiografskih utrinkov, misli, esejev in opazovanj Louisa Adamiča, naslovljeno Moja Amerika: 1928-1938, ki je v dveh zvezkih nedavno izšla pri založbi Sophia. Kako je Adamič videl ameriško družbo v 30-ih letih preteklega stoletja - ko so se spričo velike ekonomske krize vse tamkajšnje rasne, razredne in politične napetosti izrisale še močneje kot prej - bomo govorili s prevajalko Moje Amerike, novinarko Kristino Božič ter piscema spremnih besed k Adamičevemu delu, asistentom na Oddelku za kulturno zgodovino Fakultete na humanistiko Univerze v Novi Gorici dr. Milanom Mrđenovićem ter literarnim zgodovinarjem Blažem Gselmanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Delo Endimionove sanje (2013) dr. Igorja Škamperleta obravnava področje imaginacije in nekatere simbolne oblike v zgodovini človeštva. V pogovoru z avtorjem, ki je nastal leta 2013, razmišljamo o vprašanjih, kot so kaj je simbol, kako je nastala kultura in kakšna je pot mitoloških junakov. Foto: RTV SLO
Trikraljevsko koledovanje poteka pred praznikom svetih treh kraljev, ko ljudje v kostumih svetih treh kraljev obiskujejo domove, pojejo kolednice, uprizarjajo kratke dramske prizore, voščijo za novo leto in prejemajo darove. Trikraljevski koledniki ohranjajo spomin na prihod svetih treh kraljev, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Po drugi svetovni vojni je bilo koledovanje pri nas prepovedano, zato je začelo zamirati, spet pa je oživelo konec osemdesetih let 20. stoletja, razcvet koledovanja pa je bil v devetdesetih letih, tudi z uvedbo Trikraljevske akcije. Pogovor o trikraljevskem koledovanju je nastal v sodelovanju slovenskega programa ORF Celovec, Radia Trst A in Programa Ars. V njem sodelujejo Ivan Boškin, mag. Martina Piko-Rustia, Osvald Errath in Jokej Logar. Pogovor vodil Miha Pasterk. Foto: Valvasorjeva upodobitev kolednikov v Ljubljani (1689), vir: Wikipedija
Plotinove Eneade skupaj s Platonovimi dialogi in Aristotelovimi spisi predstavljajo eno najbolj pomembnih filozofskih del antike. Ta utemeljitelj novoplatonizma iz 3. stoletja, ki je svojo modrost zasnoval predvsem na Platonovi misli, je vplival tudi na mnoge krščanske mislece. Gre za filozofa, ki je tudi s pomočjo podob mislil mistiko Enega – Eno kot sonce, absolutno v svoji presežnosti in vseprisotnosti. Plotin na podlagi teh razmišljanj razvije svoj osrednji nauk – nauk o treh hipostazah, ki vključuje Eno, Um in Dušo. Več o tem poznoantičnem filozofu in njegovi misli pa v pogovoru s filologinjo dr. Sonjo Weiss, ki je prevedla Plotinove Zbrane spise I, II in III (Slovenska matica) in o njegovi filozofiji napisala tudi knjigo Zrcalo resnice (KUD Logos). Foto: Wikipedija
Potem ko so uspešno izvedli enega od največjih kulturnih dogodkov na mednarodnem odru od osamosvojitve, častno gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, je pred našimi avtorji in avtoricami nova pomembna mednarodna priložnost: prav tako častno gostovanje na aprilskem sejmu v Bologni. Ali je prodaja slovenskih avtorskih pravic tujim založnikom še vedno neizkoriščeno področje, ki je v fazi razvoja? Ali še naprej grizemo v kolena, se približujemo razgledni točki ali že sestopamo z gore? O tem v Ars humani z literarnima agentkama Petro Kavčič (Beletrina) in Senjo Požar (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba) ter Katjo Urbanija, razvijalko mednarodne knjižne dejavnosti na Javni agenciji za knjigo. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta še varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Konec 70-ih let je osrednji kitajski časopis zapisal sledeče: »Zveza komunistov Jugoslavije je univerzalno resnico marksizma v Jugoslaviji udejanjila v konkretno prakso ter ustanovila in razvila socialistični sistem samoupravljanja, primeren za tamkajšnje razmere. Kitajsko ljudstvo čuti iskreno veselje in globok navdih ob vsakem dosežku revolucije in izgradnje jugoslovanskega ljudstva.« Če so v tem času tudi jugoslovansko vodstvo označevali za enotno, inteligentno in celo herojsko, pa so bile denimo dve desetletji prej njihove oznake skorajda povsem nasprotne: jugoslovanski voditelji so bili izdajalci, ki so se odrekli revoluciji, agenti imperializma, sovražniki in huligani. Te vse prej kot enoznačne jugoslovansko-kitajske odnose, ki so tekom hladne vojne večkrat zanihali iz ene skrajnosti v drugo, obravnava zbornik v angleškem jeziku z naslovom China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking - torej: Kitajska, Jugoslavija in socialistično ustvarjanje sveta - ki je nedavno nastal pod okriljem raziskav jugoslovanske neuvrščenosti v primerjalni perspektivi na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Prav ob tej knjigi se bomo v tokratni Ars humani spraševali, zakaj so odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko doživljali tolikšna nihanja; kaj nam ta povedo o notranje- in zunanje-političnem razvoju obeh držav, ki sta imeli kljub radikalni razliki v moči in velikosti tudi precejšen globalni vpliv; ter kako nam ta zgodba dveh stranskih akterjev hladne vojne lahko razkrije nekatere plasti tega konflikta, ki jih ob nenehnem osredotočanju na velesile ponavadi spregledamo? V ARS humani gostimo tri zgodovinarje, ki so sodelovali pri omenjenem zborniku, akademika dr. Jožeta Pirjevca in dr. Jureta Ramšaka z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, kitajsko perspektivo pa nam bo pomagal osvetliti gost iz tujine, Zhou Yuguang, doktorski študent na Univerzi v Münchnu. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Josip Broz Tito in Hua Guofeng, izsek iz naslovnice zbornika China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking
Osvetljujemo življenjsko pot in delo enega izmed pozabljenih velikanov slovenske kulturne zgodovine – evangeličanskega duhovnika Števana Küzmiča. Letos smo se nanj spomnili, ker mineva 300 let od njegovega rojstva. A ni bil samo duhovnik, ampak je bil prvi Slovenec, ki je prevedel Sveto pismo Nove zaveze iz izvirnega jezika – grščine – v prekmurščino, s tem pa vzpostavil prekmurski knjižni jezik v drugi polovici 18. stoletja. O Küzmiču premišljujeta latinistka in splošna jezikoslovka ter direktorica Zavoda Primoža Trubarja dr. Klaudija Sedar in škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak.
Pred nedavnim je minilo okroglo stoletje od izglasovanja šolske reforme Ministra za šolstvo tedanje Kraljevine Italije, filozofa Giovannija Gentileja, ki je zapečatila usodo slovenščine kot učnega jezika v šolah takratne Julijske krajine. Izbris iz učnih načrtov jo je doletel skupno s hrvaščino oziroma z nemščino na Južnem Tirolskem, ki je si jo je Italija prav tako prisvojila kot zmagovalka v prvi svetovni vojni. Ukrep, ki je odločilno pripomogel k razvoju predvojnega protifašističnega odpora na Primorskem, nam pa služi kot vzvod za primerjalno obravnavo položaja slovenskega jezika pod nemško nacionalno ter pozneje nacistično vlado na Koroškem oziroma pod italijanskimi, nemškimi in madžarskimi zasedbenimi oblastmi na slovenskem naselitvenem območju pred in med drugo svetovno vojno. Pogovor, ki ga vodi Pavel Volk, sooblikujejo arhivistka na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici Milena, zgodovinar Teodor Domej in direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš. Foto: Wikimedia; na fotografiji partizanska šola na Ljubnem.
Zakaj so človeški možgani najbolj kompleksen stroj v univerzumu? Kako ta približno kilogram in pol težak organ sploh deluje? Kakšen je pravzaprav njegov potencial in zakaj se nenehno spreminja? Ta in druga vprašanja, povezana z možgani, ki jih med drugimi v knjigi Živo omrežje (UMco, 2023) pretresa ameriški znanstvenik David Eagleman (1971), so v ospredju v pogovoru o delovanju možganov. Gost je nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Foto: Založba UMco
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.« Tako se glasi skorajda programski stavek Fredericka Winslowa Taylorja, utemeljitelja znanstvenega managementa, vede, ki je na začetku 20. stoletja sprožila široko revolucijo delovnih procesov in po eni strani močno povečala učinkovitost dela, po drugi strani pa s svojim grobim, zelo tehničnim pogledom na človeka, postala navdih za nekatere največje distopične romane preteklega stoletja. Ob njegovem delu Načela znanstvenega managementa, ki je letos izšlo pri Inštitutu Časopis za kritiko znanosti, bomo o Taylorju in njegovi dediščini govorili s prevajalci dela, ki so besedilu pripisali tudi spremne besede: filozofom, predavateljem na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Primožem Turkom, znanstvenim sodelavcem Pedagoškega inštituta, komunikologom dr. Igorjem Bijukličem ter samostojnim raziskovalcem, političnim filozofom dr. Andrejem Markovićem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: fotografija enega od preizkusov, s katerimi je F. W. Taylor znanstveno raziskoval, kako najbolj učinkovito opravljati posamezna dela v tovarniških procesih
Slovensko kinoteko je septembra obiskal priznani ameriški filmski arhivist, neodvisni režiser in esejist Ross Lipman, ki je predaval o filmskem restavriranju, prikazali pa so tudi dva njegova filma. Prvi, Med dvema kinematografijama, sopostavlja dve različni filmski kulturi: klasični svetovni film in ameriško avantgardo; vsebuje tako še nikoli videno arhivsko gradivo o Stanu Brakhageu in Andreju Tarkovskem kot antologijo Lipmanovih kratkih filmov in je obenem izvirni filmski esej – ter tako presega kategorizacijo. Njegov Nefilm pa za izhodišče vzame nenavadni kratki avantgardni film, ki sta ga leta 1964 posnela Samuel Beckett in Buster Keaton. Lipman je pridobil izrezane neuporabljene prizore iz filma in še nikoli slišane zvočne posnetke produkcijskih sestankov – in nastal je eksperimentalni filmski esej o produkciji filma in njenih filozofskih implikacijah. Foto: Ross Lipman, Nefilm.
Za Evropsko unijo je značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Jeziki, ki se uporabljajo v državah članicah, so bistveni del evropske kulturne dediščine. Zato evropske politike v svojih programih in pri delu institucij podpirajo večjezičnost. V Evropski uniji je trenutno 24 uradnih jezikov in jezikovna raznolikost ter večjezičnost sta njeni temeljni usmeritvi. Kako pa se to dejansko kaže v praksi, s kakšnimi težavami se srečujejo govorci manjšinskih jezikov in ali so ti jeziki sploh dovolj zaščiteni – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s sobivanjem jezikov v Evropski uniji, pa v pogovoru, ki je nastal v koprodukciji z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec. Sodelujejo: dr. Nataša Gliha Komac, dr. Vesna Mikolič, dr. Miha Vrbinc in dr. Daniel Wutti. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta. Foto: Pixabay
V letih igranja na odru ljubljanske Drame je Polona Juh ustvarila veliko izjemnih vlog; v oddaji Ars humana odkrito pripoveduje o tem, kako je prišla v gledališče, kaj jo v njem še vedno navdušuje in kaj moti, kakšne vloge so ji blizu in kako ocenjuje naš odnos do umetnosti in ustvarjanja – pa tudi o tem, kako doživlja začetek prenove osrednje gledališke hiše. Foto: Polona Juh v predstavi Še vedno Alice; avtor fotografije Peter Uhan.
Nikola Tesla (1856 –1943) – ekscentrični genij in vizionar, ki je spreminjal svet, pa pionir moderne radiotehnike, telekomunikacij ter kibernetike. Njegovo ime se povezuje tudi z nekaterimi velikimi odkritji, kot sta na primer izum temeljnih komponent radia na dolge razdalje in polifazni sistem izmeničnega toka. A vendar je ob tem pomembno, da sta ga posebno dojemanje sveta in narave ter samosvoj znanstveni jezik mnogokrat vodili v preseženi prostor, v katerem med znanostjo, umetnostjo in duhovnostjo ni meja. Katera so njegova ključna odkritja, kaj je z njimi dosegel in kako na njih gledamo danes ter kakšne so bile pravzaprav njegove vizije – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Teslo, pa v pogovoru. Gost je Tibor Hrs Pandur, prevajalec, pisec spremnih besedil in urednik njegovih knjig Problem povečevanja človeške energije (2019) in Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co.(2023). Foto: Wikipedija
Neveljaven email naslov