Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.
Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.
To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.
BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.
Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.
To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.
BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.
Države EU bodo morale imeti vzpostavljen sistem e-call do konca letošnjega leta
Skladno s strategijo zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov leta 2030 bi morali pri nas voziti po cestah približno 130.000 električnih vozil.
Kakšni so postopki, če tuj državljan pri nas naredi hujši prometni prekršek oziroma naš državljan v tujini? Se kazen ali del kazni lahko »prenese« tudi domov? Kako in kdaj prihaja do izmenjave podatkov o kršiteljih med državami? Odgovarja višji policijski inšpektor v Sektorju prometne policije Robert Vehovec.
Je prenovljeni golf še vedno merilo vseh stvari in avtonomna vožnja
Najbolj pogosto uporabljena beseda na minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu je bila elektrifikacija. Kaj želijo avtomobilski proizvajalci povedati s tem, ko zatrjujejo, da bodo imeli v nekaj letih v prodajnih salonih na desetine elektrificiranih modelov vozil?
Kateri so najbolj pogosti vzroki za to, da ne pomagamo (si ne upamo) ponesrečencem v prometnih nesrečah in kako najlažje in najhitreje osvežiti znanje prve pomoči.
Tokrat smo govorili o italijanski avtomobilski zgodovini in uveljavitvi novega svetovnega standarda pri merjenju škodljivih izpustov
O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o tekstanju, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vedno več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobi-zombiji.
Zunaj je še poletje, v avtomobilskem razumevanju letnih časov pa se je že začela jesen. In začela se je na veliko - z novo Fiesto, Fordovo uspešnico. 41 let in sedma generacija vozila tvorijo zgodbo ki je, vsaj v okvirih evropskega Forda, postala najbolj prepoznaven obraz koncerna. Ko je Fiesta v sedemdesetih začela svojo pot, je bilo poimenovanje "mestni avto" še v povojih, danes pa se je omenjeni razred razvil v nekaj, kar še zdaleč ne zadovoljuje zgolj mobilnih potreb urbanega prebivalstva.
Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih samo za 1 km/h, bi bilo tam 4 odstotke manj nesreč, zunaj naselij pa dva. Lani je Zavarovalnica Triglav s podjetjem Sipronika v projektu Skupaj umirjamo promet postavila 18 prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«, letos jih bodo ob začetku šolskega leta še 12.
Zapeljali smo se "zgoraj brez" s prodajno kraljico med dvosedežnimi kabrioleti, potem pa še opozorili, da razvpiti ameriški napadi na Volkswagnove dizle niso imeli nobene zveze z borbo za čistejše okolje. Tudi za zdajšnjo gonjo proti dizlom v Nemčiji je značilno, da so v ospredju drugi interesi in ne okoljski ...
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Zgodil se je še en korak naprej proti avtonomni vožnji. Proizvajalci, zavarovalnice in vladne institucije so se dogovorili in uradno določili pet osnovnih stopenj avtonomne vožnje. Sprašujemo se, kako so stopnje določene, kje smo danes, kdaj bomo prišli do zadnje, pete stopnje?
Inovativni sistem COPS@road s svetlobnimi signali opozarja voznike na približevanje križišču in na prisotnost drugih udeležencev ter tako tudi na povečano možnost trka. Zdaj stoji na križišču v Dobrovi. Peter Korun, direktor podjetja Aktivna signalizacija Korun o tem, kako deluje in zakaj je tam.
V teh dneh se pogosteje odpravimo tudi na pot, tudi na daljšo in tudi v tujino – najverjetneje ne bo odveč, če spomnimo, kako ukrepati, če se zapletemo v prometno nesrečo v tujini. Svetuje Andrej Brglez z Inštituta za civilzacijo in kulturo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat pa vas peljemo Zdaj pa na počitnice, na malo daljšo pot, z družino. Pogosto slišimo nasvet, naj se na pot odpravimo zvečer, pa to ne velja. Pa morda še tale nasvet - vso kramo v prtljažnik spravite v čim manj torb. Če vam recimo slučajno spusti guma in jo boste morali menjat, še prej pa priti do nje na dnu prtljažnika … Lažje boste odstranili pet večjih torb kot 15 manjših vrečk … Pa srečno!
Čelade smo že izbirali, morda vseeno izveste na novo kaj malega, kar vam lahko prav pride.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Neveljaven email naslov