Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.
Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.
To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.
BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro. Janez Martinčič se je poglobil tudi v motorje BMWja.
Suzuki je na slovenskem s približno enim odstotkom trga morebiti palček, a na globalnem trgu s to samosvojo znamko ni nobene šale. S tremi milijoni izdelanih vozil letno so deveti največji svetovni proizvajalec in tudi v Evropi se številke prodanih Suzukijev po nekaj letih spet dvigujejo. Ko smo omenili samosvojost in vsaj delno neodvisnost od svetovnih avtomobilskih globalizacijskih tokov, smo imeli v mislih tudi Suzukijevo zagledanost v majhne štirikolesno gnane avtomobile. Bilo je pred 45 leti, ko so pričeli razmišljati o takšnem avtomobilu in v sedemdesetih predstavili tudi pri nas prisotnega in kar priljubljenega Jimmnya. Na krilih uspeha tega malčka je nato v osemdesetih letih luč sveta, cest in tudi brezpotij, ugledala Vitara.
V osemdesetih je Vitara, tudi s svojim imenom, spadala zraven k prvim prostočasnim aktivnostim mladih in uspešnih, v Sloveniji pa je pomagala vzdrževati marsikatero odročno kmetijo in omogočala opravljati poklic kakšnemu veterinarju ali gozdarju. Povedano drugače; če je pred recimo dvajsetimi leti kdo omenil Suzuki, so prisotni pomislili na Vitaro.
To pomlad prihaja na svetovne ceste njena šesta generacija. Vendar tokrat ne gre le za logično nadaljevanje avtomobila, ki smo ga poznali kot “Grand Vitaro” temveč so snovalci dramatično spremenili poudarke avtomobila. Najprej so se ozrli na S-crossa, trenutno najbolj vročega Suzukijevega konja. Okoli njegove tehnično-mehanske zasnove, se pravi okoli dveh 1,6 litrskih motorjev in okoli 4 kolesnega pogona, so zgradili novo Vitaro. In po prvih vtisih izza volana lahko mirno zatrdimo, da jim je precej dramatični zasuk v filozofiji avtomobila v veliki meri uspel. Vitara šeste generacije je izjemno sodobno oblikovan avto. Pravzaprav za pregovorno vzhodnjaško oblikovalsko konservativnost celo presenetljivo oblikovan. V notranjosti je sicer skritih nekaj klasičnih, za evropski okus čudaških rešitev ali nedoslednosti, a nekaj trde plastike in svojstveno pojmovanje barvne razgibanosti kokpita, splošnega vtisa ne pokvari. Ne smemo pozabiti, da gre z nekaj več kot 4 metri dolžine za ne prav velik avtomobil, a avto opazovalcu deluje za številko večji. Tudi notranjost je prostorna, nekaj je za to moral žrtvovati prtljažnik. Ob suverenem štirikolesnem pogonu je v avtomobilu kar nekaj sodobnih asistenčnih sistemov, ki sicer niso tako bleščavo zapakirani, kot to počne evropska konkurenca, delujejo pa prav tako dobro.
Ob tem pa, tudi po prvih terenskih vožnjah v nadzorovanjem okolju, lahko z zadovoljstvom sporočamo, da je Vitara s svojim “AllGrip” pogonom, še vedno tudi več kot solidno terensko vozilo. Bencinski štirivaljnik je žal na voljo le s pet stopenjskim ročnim menjalnikom, dieslu so namenili šest stopenjsko pretikanje, ki iz avtomobila naredi tudi soliden družinsko-potovalen avto.
BMW od nekdaj prisega na vozila s pogonom na zadnja kolesa, tu do sedaj ni bilo odstopanja; res pa je tudi, da elektronika dandanes povprečnemu uporabniku praktično prikrije občutek, ali ima avtomobil pogon spredaj ali zadaj – prag nestabilnosti in možnosti za nenačrtovane zdrse je postavljen precej višje kot nekdaj. A zdaj se je zgodil velik preobrat tudi pri bavarskem proizvajalcu – na tržišče so poslali BMW serije 2 Active Tourer, ki ima pogon spredaj. Ne dvomim, mnogi ljubitelji znamke so verjetno v trenutku pribili: to ne more biti več pravi BMW. Mi bi rekli: avtomobil ima veliko tistega kar imajo BMWji, je pa res tak, kot ga pri tej eminentni bavarski znamki še ni bilo. 435 cm dolg limuzinski kombi nižjega srednjega razreda – tako izgleda. Kar zadeva prostornost in prilagodljivost, BMW Active Tourer ne zdrži primerjave s tistimi, ki kraljujejo v razredu, o tem ni dvoma. Kar zadeva kvaliteto in tehniko, tu pa je pravi BMW, o tem tudi ni dvoma. Kljub temu, da je avtomobil nekoliko privzdignjen, z višjim težiščem, je lega na cesti zanesljiva; to voznik hitro ugotovi in si upa privoščiti tudi bolj dinamično izpeljavo ovinkov – podvozje to omogoča, čeprav je hkrati tudi dovolj udobno – ne nazadnje si vozno dinamiko lahko s pomočjo gumba sami uravnavamo. Testnega Active tourerja je poganjal 1,5 litrski bencinski 3 valjni turbo agregat, ki zmore 100 kilovatov – morda bi kdo pomislil, češ, da za BMWja to ni dovolj, a lahko potrdim, da se da avtomobil peljati dovolj dinamično in suvereno – ob porabi, ki se v povprečju lahko približa 6 litrom; lahko pa je bistveno višja, če Active tourerja priganjamo. Da gre vseeno za BMW, ne nazadnje potrdi tudi cena – 218i active tourer z nekaj dodatki pride mimogrede na 35 tisočakov. Da so se Bavarci resno spustili v enoprostorski segment, potrjuje tudi novica, da je že pripravljen 20 cm daljši in tudi nekoliko višji (torej prostornejši) Gran tourer, ki naj bi ga začeli prodajati junija.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov