Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V avtomobilsko prometnih minutah se tokrat Janez Martinčič vozi z okolju prijaznimi vozili.
Mestne avtobuse s pogonom na CNG plin lahko v Sloveniji najdemo v Ljubljani in Mariboru.
Zdaj je svojega križanca dobil tudi Seat. Po vzoru bratrancev, se pravi Škode Scout in Golfa alltracka prihaja na ceste tudi Seatov Leon x-perience. Snovalci so vzeli Kombijevsko izpeljanko Leona, ki ga poznamo pod imenom ST, mu dodali štirikolesni pogon, zgrajen okoli haldex sklopke pete generacije, ki je predvsem lažja in bolj učinkovita kot so bile prejšnje generacije te večlamelne sklopke. Avto je od tal oddaljen za povprečno 25 mm več od običajne izvedenke; povprečno zato, ker je ta oddaljenost odvisna od agregata, ki si ga je izbral kupec, torej kakšen milimeter večja ali manjša. Zaradi masivnejših odbijačev je avto nekaj daljši, prtljažni prostor in tudi kabina v celoti, pa se od klasičnega Leona ST ne razlikujeta.
Avtomobil je dobavljiv z vsemi asistenčnimi sistemi, ki jih sodoben voznik od takšnega vozila pričakuje; glede na namembnost avtomobila se morda zdi še posebej uporabna elektronska zapora diferenciala. Poseben posladek je, ob kombinaciji z DSG- menjalnikom tudi izbira režima vožnje, ki bo od poletja naprej mogoč tudi z možnostjo posega v nastavitve podvozja- odvisno od hitrosti ali vozne podlage. S sodobnimi motorji Leon x-perience tako kar precej zaostruje konkurenco v podrazredu štirikolesno gnanih kombi limuzin razreda “A”, ob vseh drugih argumentih pa ta Seat vozi na tržišče tudi s razumno ceno.
Če bi nekdo omenil oznako CLA shooting brake, potem bi si verjetno kaj hitro predstavljali (vsa približno), za kakšno mercedesovo izpeljanko gre – limuzinski CLA, ki so ga zadaj »predelali« v karavana. Sliši se grobo in nesimpatično, in tudi v resnici ne gre za predelavo. Shooting brake je premišljeno zasnovana karavanska različica, ki naj bi z atraktivno obliko in dinamičnim izgledom (pod podobo se je podpisal naš Robert Lešnik) privabila predvsem mlajše kupce, ki jih pri Mercedesu še vedno kronično primanjkuje. Naslednji Mercedes v družini kompaktnih modelov pa je zaradi velike odprtine vrat in velikega prtljažnika tudi izjemno uporaben. Zadnji sedeži potnikom za glave ponujajo za dobre štiri centimetre več prostora kot recimo pri kupeju, ob spremembi naklona zadnjih sedežev pa je v prtljažni prostor možno pospraviti za skoraj 500 litrov prtljage. Motorjev je šest – štirje bencinski in dva dizelska (100 in 130 kilovatni), najšibkejši bencinski zmore 92 kilovatom moči, v CLA-ju 45 AMG pa je 265 kilovatni, vsi so lahko povezani s sedem stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Pri različicah z dizelskim motorjem je možen tudi štirikolesni pogon 4-Matic. Najcenejši CLA Shooting Brake stane malo več kot 28 tisoč eurov (to je 610 več kot kupe), pri uvozniku pa načrtujejo letos prodati 30 modelov Shooting Brake, kar naj bi predstavljalo skoraj tretjino vseh letos prodanih CLA-jev.
Potem ko so nam zadnjič predstavili novo Mazdo2, so nam zdaj pripeljali še dva prenovljena modela – Mazdo6 in CX-5. Za elegantno Mazdo6 lahko najprej potrdimo, da je zdaj še bolj dozorela in da se vedno bolj približuje avtomobilom premium razreda. Na voljo sta dva sistema polnih led žarometov – aktivni in prilagodljivi s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa dolgih. Novost je tudi funkcija, ki zavira pri vzvratni vožnji do hitrosti 8 km/h, vse Mazde6 imajo po novem električno parkirno zavoro, nov je sedempalčni zaslon na dotik, pred voznikom je pred vetrobranskim steklom nameščen tudi t.i. head-up zaslon, na katerem lahko preberemo nekatere podatke. Nadgradili so sistem, ki zazna utrujenost voznika. Ta 20 minut spoznava voznikov način vožnje; če ta potem odstopa od vzorca, sistem voznika povabi na kavo. Možno je ogrevati zadnje sedeže.Pri Mazdi6 je novost tudi štirikolesni pogon, ki je na voljo pri 2,2 litrskem dizlu s samodejnim menjalnikom in karavansko karoserijsko različico. Najcenejša Mazda6 stane 21.290 eurov. Mazda6 je (za Mazdo3) drugi najbolje prodajan mazdin model, konec lanskega leta je s tekočih trakov zapeljala trimiljonta, izdelujejo jo v tovarnah na Japonskem in Kitajskem, montaža pa poteka še v Rusiji in Vietnamu.
Tudi mazdin najbolje prodajan model na evropskih tržiščih CX-5 je doživel nekaj kozmetičnih sprememb – bolj izrazita je maska hladilnika, manjša so vzvratna ogledala, ostrejšega videza so zadnja svetila. Podobno kot šestica je tudi CX-5 zdaj bogatejši za kopico asistenčnih sistemov, ki pomenijo več udobnosti in varnejšo vožnjo. Novost je nov najzmogljivejši 2,5 litrski 141 kilovatni bencinski motor. Mazda CX-5 je od šestice zdražja za tisočaka.
Hyundaijev model i30 na pogled še vedno deluje sveže, zato zdaj prenovljeni model ne prinaša bistvenih oblikovnih sprememb. Prinaša pa nekaj novih funkcij za več udobja in varnosti – tako so mu vgradili sistem za opozarjanje nenamernega prečkanja črt na vozišču, nov je sistem za aktivno pomoč pri parkiranju, ob ogrevanem volanu in prednjih sedežih so zdaj poskrbeli tudi za prezračevanje prednjih sedežev, izolacija potniške kabine je izboljšana. Kar zadeva pogonske agregate, pri Hyundaiju posebej opozarjajo na nov 1,4 litrski 74 kilovatni bencinski motor, ki je lažji in varčnejši od predhodnika. Novost pa je tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ki je v kombinaciji z 1,6 litrskim bencinskim ali dizelskim motorjem. Po novem pa je na voljo še tri ali pet vratni i30, ki se od običajnega modela razlikuje že na prvi pogled – zaradi nekaterih detajlov, ki opozarjajo, da gre za športno različico. Vgradili so mu 1,6 litrski turbobencinski agregat s 137 kilovati moči, menjalnik je šeststopenjski ročni. Cene za športnega i30 se začnejo pri 23.400 evrih, sicer pa najcenejši tri ali pet vratni i30 stane 11.990 eurov, karavanski model pa je za tisočaka dražji.
Če bi nekdo omenil oznako CLA shooting brake, potem bi si verjetno kaj hitro predstavljali (vsa približno), za kakšno mercedesovo izpeljanko gre – limuzinski CLA, ki so ga zadaj »predelali« v karavana. Sliši se grobo in nesimpatično, in tudi v resnici ne gre za predelavo. Shooting brake je premišljeno zasnovana karavanska različica, ki naj bi z atraktivno obliko in dinamičnim izgledom (pod podobo se je podpisal naš Robert Lešnik) privabila predvsem mlajše kupce, ki jih pri Mercedesu še vedno kronično primanjkuje. Naslednji Mercedes v družini kompaktnih modelov pa je zaradi velike odprtine vrat in velikega prtljažnika tudi izjemno uporaben. Zadnji sedeži potnikom za glave ponujajo za dobre štiri centimetre več prostora kot recimo pri kupeju, ob spremembi naklona zadnjih sedežev pa je v prtljažni prostor možno pospraviti za skoraj 500 litrov prtljage. Motorjev je šest – štirje bencinski in dva dizelska (100 in 130 kilovatni), najšibkejši bencinski zmore 92 kilovatom moči, v CLA-ju 45 AMG pa je 265 kilovatni, vsi so lahko povezani s sedem stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Pri različicah z dizelskim motorjem je možen tudi štirikolesni pogon 4-Matic. Najcenejši CLA Shooting Brake stane malo več kot 28 tisoč eurov (to je 610 več kot kupe), pri uvozniku pa načrtujejo letos prodati 30 modelov Shooting Brake, kar naj bi predstavljalo skoraj tretjino vseh letos prodanih CLA-jev.
Potem ko so nam zadnjič predstavili novo Mazdo2, so nam zdaj pripeljali še dva prenovljena modela – Mazdo6 in CX-5. Za elegantno Mazdo6 lahko najprej potrdimo, da je zdaj še bolj dozorela in da se vedno bolj približuje avtomobilom premium razreda. Na voljo sta dva sistema polnih led žarometov – aktivni in prilagodljivi s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa dolgih. Novost je tudi funkcija, ki zavira pri vzvratni vožnji do hitrosti 8 km/h, vse Mazde6 imajo po novem električno parkirno zavoro, nov je sedempalčni zaslon na dotik, pred voznikom je pred vetrobranskim steklom nameščen tudi t.i. head-up zaslon, na katerem lahko preberemo nekatere podatke. Nadgradili so sistem, ki zazna utrujenost voznika. Ta 20 minut spoznava voznikov način vožnje; če ta potem odstopa od vzorca, sistem voznika povabi na kavo. Možno je ogrevati zadnje sedeže.Pri Mazdi6 je novost tudi štirikolesni pogon, ki je na voljo pri 2,2 litrskem dizlu s samodejnim menjalnikom in karavansko karoserijsko različico. Najcenejša Mazda6 stane 21.290 eurov. Mazda6 je (za Mazdo3) drugi najbolje prodajan mazdin model, konec lanskega leta je s tekočih trakov zapeljala trimiljonta, izdelujejo jo v tovarnah na Japonskem in Kitajskem, montaža pa poteka še v Rusiji in Vietnamu.
Tudi mazdin najbolje prodajan model na evropskih tržiščih CX-5 je doživel nekaj kozmetičnih sprememb – bolj izrazita je maska hladilnika, manjša so vzvratna ogledala, ostrejšega videza so zadnja svetila. Podobno kot šestica je tudi CX-5 zdaj bogatejši za kopico asistenčnih sistemov, ki pomenijo več udobnosti in varnejšo vožnjo. Novost je nov najzmogljivejši 2,5 litrski 141 kilovatni bencinski motor. Mazda CX-5 je od šestice zdražja za tisočaka.
Hyundaijev model i30 na pogled še vedno deluje sveže, zato zdaj prenovljeni model ne prinaša bistvenih oblikovnih sprememb. Prinaša pa nekaj novih funkcij za več udobja in varnosti – tako so mu vgradili sistem za opozarjanje nenamernega prečkanja črt na vozišču, nov je sistem za aktivno pomoč pri parkiranju, ob ogrevanem volanu in prednjih sedežih so zdaj poskrbeli tudi za prezračevanje prednjih sedežev, izolacija potniške kabine je izboljšana. Kar zadeva pogonske agregate, pri Hyundaiju posebej opozarjajo na nov 1,4 litrski 74 kilovatni bencinski motor, ki je lažji in varčnejši od predhodnika. Novost pa je tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ki je v kombinaciji z 1,6 litrskim bencinskim ali dizelskim motorjem. Po novem pa je na voljo še tri ali pet vratni i30, ki se od običajnega modela razlikuje že na prvi pogled – zaradi nekaterih detajlov, ki opozarjajo, da gre za športno različico. Vgradili so mu 1,6 litrski turbobencinski agregat s 137 kilovati moči, menjalnik je šeststopenjski ročni. Cene za športnega i30 se začnejo pri 23.400 evrih, sicer pa najcenejši tri ali pet vratni i30 stane 11.990 eurov, karavanski model pa je za tisočaka dražji.
Po podatkih raziskave EcoTest je med desetimi okolju najbolj prijaznimi vozili kar sedem vozil s pogonom na zemeljski plin. Na vrhu sta Mercedes E 200 s pogonom na CNG in električni VW e-Up, sledita VW golf in Audi A3 s pogonom na zemeljski plin. Teste okoljske ustreznosti osebnih vozil izvajata skupaj nemško avtomobilistično združenje ADAC in mednarodna nevladna organizacija FIA. Ponekod po Evropi se zadnje čase število registriranih vozil na stisnjen zemeljski plin občutno povečuje – po podatkih češkega plinskega združenja je bilo lani na Češkem že več kot 8.000 vozil na CNG (od tega nekaj več kot 500 avtobusov). Lani so na novo zgradili 25 polnilnih mest, tako jih imajo zdaj skupno 75, letos jih bodo odprli še več kot 10. Okoljske prednosti tovrstnih vozil in cenovna konkurenčnost za zdaj še niso prepričali slovenskih voznikov oziroma lastnikov avtomobilskih flot, res pa je seveda tudi, da število polnilnih mest pri nas lahko preštejemo na prste ene roke. Največje število vozil s pogonom na CNG ali metan je sicer v Ljubljani – poleg 36 avtobusov mestnega potniškega prometa je tu še 43 vozil Mestne občine Ljubljana. Mestne avtobuse na CNG pa je lani začela uvajati tudi mestna občina Maribor. Stisnjen zemeljski plin kot pogonsko sredstvo torej prihaja, a k nam še bolj počasi.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V avtomobilsko prometnih minutah se tokrat Janez Martinčič vozi z okolju prijaznimi vozili.
Mestne avtobuse s pogonom na CNG plin lahko v Sloveniji najdemo v Ljubljani in Mariboru.
Zdaj je svojega križanca dobil tudi Seat. Po vzoru bratrancev, se pravi Škode Scout in Golfa alltracka prihaja na ceste tudi Seatov Leon x-perience. Snovalci so vzeli Kombijevsko izpeljanko Leona, ki ga poznamo pod imenom ST, mu dodali štirikolesni pogon, zgrajen okoli haldex sklopke pete generacije, ki je predvsem lažja in bolj učinkovita kot so bile prejšnje generacije te večlamelne sklopke. Avto je od tal oddaljen za povprečno 25 mm več od običajne izvedenke; povprečno zato, ker je ta oddaljenost odvisna od agregata, ki si ga je izbral kupec, torej kakšen milimeter večja ali manjša. Zaradi masivnejših odbijačev je avto nekaj daljši, prtljažni prostor in tudi kabina v celoti, pa se od klasičnega Leona ST ne razlikujeta.
Avtomobil je dobavljiv z vsemi asistenčnimi sistemi, ki jih sodoben voznik od takšnega vozila pričakuje; glede na namembnost avtomobila se morda zdi še posebej uporabna elektronska zapora diferenciala. Poseben posladek je, ob kombinaciji z DSG- menjalnikom tudi izbira režima vožnje, ki bo od poletja naprej mogoč tudi z možnostjo posega v nastavitve podvozja- odvisno od hitrosti ali vozne podlage. S sodobnimi motorji Leon x-perience tako kar precej zaostruje konkurenco v podrazredu štirikolesno gnanih kombi limuzin razreda “A”, ob vseh drugih argumentih pa ta Seat vozi na tržišče tudi s razumno ceno.
Če bi nekdo omenil oznako CLA shooting brake, potem bi si verjetno kaj hitro predstavljali (vsa približno), za kakšno mercedesovo izpeljanko gre – limuzinski CLA, ki so ga zadaj »predelali« v karavana. Sliši se grobo in nesimpatično, in tudi v resnici ne gre za predelavo. Shooting brake je premišljeno zasnovana karavanska različica, ki naj bi z atraktivno obliko in dinamičnim izgledom (pod podobo se je podpisal naš Robert Lešnik) privabila predvsem mlajše kupce, ki jih pri Mercedesu še vedno kronično primanjkuje. Naslednji Mercedes v družini kompaktnih modelov pa je zaradi velike odprtine vrat in velikega prtljažnika tudi izjemno uporaben. Zadnji sedeži potnikom za glave ponujajo za dobre štiri centimetre več prostora kot recimo pri kupeju, ob spremembi naklona zadnjih sedežev pa je v prtljažni prostor možno pospraviti za skoraj 500 litrov prtljage. Motorjev je šest – štirje bencinski in dva dizelska (100 in 130 kilovatni), najšibkejši bencinski zmore 92 kilovatom moči, v CLA-ju 45 AMG pa je 265 kilovatni, vsi so lahko povezani s sedem stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Pri različicah z dizelskim motorjem je možen tudi štirikolesni pogon 4-Matic. Najcenejši CLA Shooting Brake stane malo več kot 28 tisoč eurov (to je 610 več kot kupe), pri uvozniku pa načrtujejo letos prodati 30 modelov Shooting Brake, kar naj bi predstavljalo skoraj tretjino vseh letos prodanih CLA-jev.
Potem ko so nam zadnjič predstavili novo Mazdo2, so nam zdaj pripeljali še dva prenovljena modela – Mazdo6 in CX-5. Za elegantno Mazdo6 lahko najprej potrdimo, da je zdaj še bolj dozorela in da se vedno bolj približuje avtomobilom premium razreda. Na voljo sta dva sistema polnih led žarometov – aktivni in prilagodljivi s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa dolgih. Novost je tudi funkcija, ki zavira pri vzvratni vožnji do hitrosti 8 km/h, vse Mazde6 imajo po novem električno parkirno zavoro, nov je sedempalčni zaslon na dotik, pred voznikom je pred vetrobranskim steklom nameščen tudi t.i. head-up zaslon, na katerem lahko preberemo nekatere podatke. Nadgradili so sistem, ki zazna utrujenost voznika. Ta 20 minut spoznava voznikov način vožnje; če ta potem odstopa od vzorca, sistem voznika povabi na kavo. Možno je ogrevati zadnje sedeže.Pri Mazdi6 je novost tudi štirikolesni pogon, ki je na voljo pri 2,2 litrskem dizlu s samodejnim menjalnikom in karavansko karoserijsko različico. Najcenejša Mazda6 stane 21.290 eurov. Mazda6 je (za Mazdo3) drugi najbolje prodajan mazdin model, konec lanskega leta je s tekočih trakov zapeljala trimiljonta, izdelujejo jo v tovarnah na Japonskem in Kitajskem, montaža pa poteka še v Rusiji in Vietnamu.
Tudi mazdin najbolje prodajan model na evropskih tržiščih CX-5 je doživel nekaj kozmetičnih sprememb – bolj izrazita je maska hladilnika, manjša so vzvratna ogledala, ostrejšega videza so zadnja svetila. Podobno kot šestica je tudi CX-5 zdaj bogatejši za kopico asistenčnih sistemov, ki pomenijo več udobnosti in varnejšo vožnjo. Novost je nov najzmogljivejši 2,5 litrski 141 kilovatni bencinski motor. Mazda CX-5 je od šestice zdražja za tisočaka.
Hyundaijev model i30 na pogled še vedno deluje sveže, zato zdaj prenovljeni model ne prinaša bistvenih oblikovnih sprememb. Prinaša pa nekaj novih funkcij za več udobja in varnosti – tako so mu vgradili sistem za opozarjanje nenamernega prečkanja črt na vozišču, nov je sistem za aktivno pomoč pri parkiranju, ob ogrevanem volanu in prednjih sedežih so zdaj poskrbeli tudi za prezračevanje prednjih sedežev, izolacija potniške kabine je izboljšana. Kar zadeva pogonske agregate, pri Hyundaiju posebej opozarjajo na nov 1,4 litrski 74 kilovatni bencinski motor, ki je lažji in varčnejši od predhodnika. Novost pa je tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ki je v kombinaciji z 1,6 litrskim bencinskim ali dizelskim motorjem. Po novem pa je na voljo še tri ali pet vratni i30, ki se od običajnega modela razlikuje že na prvi pogled – zaradi nekaterih detajlov, ki opozarjajo, da gre za športno različico. Vgradili so mu 1,6 litrski turbobencinski agregat s 137 kilovati moči, menjalnik je šeststopenjski ročni. Cene za športnega i30 se začnejo pri 23.400 evrih, sicer pa najcenejši tri ali pet vratni i30 stane 11.990 eurov, karavanski model pa je za tisočaka dražji.
Če bi nekdo omenil oznako CLA shooting brake, potem bi si verjetno kaj hitro predstavljali (vsa približno), za kakšno mercedesovo izpeljanko gre – limuzinski CLA, ki so ga zadaj »predelali« v karavana. Sliši se grobo in nesimpatično, in tudi v resnici ne gre za predelavo. Shooting brake je premišljeno zasnovana karavanska različica, ki naj bi z atraktivno obliko in dinamičnim izgledom (pod podobo se je podpisal naš Robert Lešnik) privabila predvsem mlajše kupce, ki jih pri Mercedesu še vedno kronično primanjkuje. Naslednji Mercedes v družini kompaktnih modelov pa je zaradi velike odprtine vrat in velikega prtljažnika tudi izjemno uporaben. Zadnji sedeži potnikom za glave ponujajo za dobre štiri centimetre več prostora kot recimo pri kupeju, ob spremembi naklona zadnjih sedežev pa je v prtljažni prostor možno pospraviti za skoraj 500 litrov prtljage. Motorjev je šest – štirje bencinski in dva dizelska (100 in 130 kilovatni), najšibkejši bencinski zmore 92 kilovatom moči, v CLA-ju 45 AMG pa je 265 kilovatni, vsi so lahko povezani s sedem stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Pri različicah z dizelskim motorjem je možen tudi štirikolesni pogon 4-Matic. Najcenejši CLA Shooting Brake stane malo več kot 28 tisoč eurov (to je 610 več kot kupe), pri uvozniku pa načrtujejo letos prodati 30 modelov Shooting Brake, kar naj bi predstavljalo skoraj tretjino vseh letos prodanih CLA-jev.
Potem ko so nam zadnjič predstavili novo Mazdo2, so nam zdaj pripeljali še dva prenovljena modela – Mazdo6 in CX-5. Za elegantno Mazdo6 lahko najprej potrdimo, da je zdaj še bolj dozorela in da se vedno bolj približuje avtomobilom premium razreda. Na voljo sta dva sistema polnih led žarometov – aktivni in prilagodljivi s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa dolgih. Novost je tudi funkcija, ki zavira pri vzvratni vožnji do hitrosti 8 km/h, vse Mazde6 imajo po novem električno parkirno zavoro, nov je sedempalčni zaslon na dotik, pred voznikom je pred vetrobranskim steklom nameščen tudi t.i. head-up zaslon, na katerem lahko preberemo nekatere podatke. Nadgradili so sistem, ki zazna utrujenost voznika. Ta 20 minut spoznava voznikov način vožnje; če ta potem odstopa od vzorca, sistem voznika povabi na kavo. Možno je ogrevati zadnje sedeže.Pri Mazdi6 je novost tudi štirikolesni pogon, ki je na voljo pri 2,2 litrskem dizlu s samodejnim menjalnikom in karavansko karoserijsko različico. Najcenejša Mazda6 stane 21.290 eurov. Mazda6 je (za Mazdo3) drugi najbolje prodajan mazdin model, konec lanskega leta je s tekočih trakov zapeljala trimiljonta, izdelujejo jo v tovarnah na Japonskem in Kitajskem, montaža pa poteka še v Rusiji in Vietnamu.
Tudi mazdin najbolje prodajan model na evropskih tržiščih CX-5 je doživel nekaj kozmetičnih sprememb – bolj izrazita je maska hladilnika, manjša so vzvratna ogledala, ostrejšega videza so zadnja svetila. Podobno kot šestica je tudi CX-5 zdaj bogatejši za kopico asistenčnih sistemov, ki pomenijo več udobnosti in varnejšo vožnjo. Novost je nov najzmogljivejši 2,5 litrski 141 kilovatni bencinski motor. Mazda CX-5 je od šestice zdražja za tisočaka.
Hyundaijev model i30 na pogled še vedno deluje sveže, zato zdaj prenovljeni model ne prinaša bistvenih oblikovnih sprememb. Prinaša pa nekaj novih funkcij za več udobja in varnosti – tako so mu vgradili sistem za opozarjanje nenamernega prečkanja črt na vozišču, nov je sistem za aktivno pomoč pri parkiranju, ob ogrevanem volanu in prednjih sedežih so zdaj poskrbeli tudi za prezračevanje prednjih sedežev, izolacija potniške kabine je izboljšana. Kar zadeva pogonske agregate, pri Hyundaiju posebej opozarjajo na nov 1,4 litrski 74 kilovatni bencinski motor, ki je lažji in varčnejši od predhodnika. Novost pa je tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ki je v kombinaciji z 1,6 litrskim bencinskim ali dizelskim motorjem. Po novem pa je na voljo še tri ali pet vratni i30, ki se od običajnega modela razlikuje že na prvi pogled – zaradi nekaterih detajlov, ki opozarjajo, da gre za športno različico. Vgradili so mu 1,6 litrski turbobencinski agregat s 137 kilovati moči, menjalnik je šeststopenjski ročni. Cene za športnega i30 se začnejo pri 23.400 evrih, sicer pa najcenejši tri ali pet vratni i30 stane 11.990 eurov, karavanski model pa je za tisočaka dražji.
Po podatkih raziskave EcoTest je med desetimi okolju najbolj prijaznimi vozili kar sedem vozil s pogonom na zemeljski plin. Na vrhu sta Mercedes E 200 s pogonom na CNG in električni VW e-Up, sledita VW golf in Audi A3 s pogonom na zemeljski plin. Teste okoljske ustreznosti osebnih vozil izvajata skupaj nemško avtomobilistično združenje ADAC in mednarodna nevladna organizacija FIA. Ponekod po Evropi se zadnje čase število registriranih vozil na stisnjen zemeljski plin občutno povečuje – po podatkih češkega plinskega združenja je bilo lani na Češkem že več kot 8.000 vozil na CNG (od tega nekaj več kot 500 avtobusov). Lani so na novo zgradili 25 polnilnih mest, tako jih imajo zdaj skupno 75, letos jih bodo odprli še več kot 10. Okoljske prednosti tovrstnih vozil in cenovna konkurenčnost za zdaj še niso prepričali slovenskih voznikov oziroma lastnikov avtomobilskih flot, res pa je seveda tudi, da število polnilnih mest pri nas lahko preštejemo na prste ene roke. Največje število vozil s pogonom na CNG ali metan je sicer v Ljubljani – poleg 36 avtobusov mestnega potniškega prometa je tu še 43 vozil Mestne občine Ljubljana. Mestne avtobuse na CNG pa je lani začela uvajati tudi mestna občina Maribor. Stisnjen zemeljski plin kot pogonsko sredstvo torej prihaja, a k nam še bolj počasi.
Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Neveljaven email naslov