Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tretji svetovni dan prometne varnosti

06.05.2015

Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.

Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.

Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.

Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.

Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.

Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.

Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Tretji svetovni dan prometne varnosti

06.05.2015

Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.

Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.

Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.

Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.

Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.

Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.

Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.


02.01.2019

Pregled avtomobilskega leta 2018

Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.


26.12.2018

LED smerniki v megli za večjo varnost

Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov