Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.
V Rimu je vožnja na delo za v bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa bolj od obiska zobozdravnika.
Škoda je svojo novo fabio predstavila lani in tudi pri nas vzbudila kar veliko pozornosti. Avtomobil je všečen in uporaben, o tem ni dvoma. Tudi družina z enim ali dvema manjšima otrokoma je presodila, da bi to bil primeren in dosegljiv avtomobil zanje, če bi le imel malo večji prtljažnik. Predvsem zato se je za tiste, ki radi oziroma morajo prevažati več prtljage, predstavila še karavanska izvedenka. Ta v prtljažnem prostoru ponuja za 530 litrov prostora, oziroma, če podremo naslon zadnje klopi, skoraj 1400 litrov, kar je za 425 cm dolg avtomobil vsekakor hvalevreden dosežek – in to je tudi poglavitna prednost karavanskega modela combi. Prtljažnemu prostoru so dodali še nekaj opreme. Tu so predali, pa kavlji, tudi mreža – za lažje prevažanje takih ali drugačnih tovorov. Omenimo še pogonski agregat – 1,2 litrski bencinski TSI z 81 kilovati moči; skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta mirno in tudi dovolj odločno, če želimo. Povprečje porabe se da držati blizu šestih litrov – morda kakšen deciliter čez. Zdi se, da je kombinacija fabije combi in takega pogonskega sklopa zelo primerna, čeprav bi nekaterim morda zadostoval tudi 1,2 litrski TSI motor s 15 kilovati manj, a poraba ni bistveno drugačna. Kar zadeva ceno, pa gre tudi le za nekaj sto evrov razlike, tako da je prednost na strani močnejšega. Sicer je različica combi za 660 evrov dražja od običajne fabie. Z bogatim paketom opreme Style in še nekaj dodatki je cena testnega vozila sicer preskočila 16 tisoč evrov, a je seveda prav možno, da so nekateri dodatki odveč – potem se tudi cena lahko zniža za kakšnega tisočaka ali dva.
Fordov litrski trivaljni Ecoboost je prejel že kar nekaj priznanj in nagrad, zato je bilo kar pričakovano, da ga bodo ponudili tudi v najnovejši generaciji focusa. Z 92 kilovati moči (in ob pomoči šeststopenjskega ročnega menjalnika) je kos vsem zadolžitvam, ki mu jih naloži povprečen voznik – o tem ni nobenega dvoma. Tudi pri focusu velja podobno kot pri fabiji: obstaja tudi šibkejša različica motorja z enako prostornino, s 74 kilovati – ampak odločitev o tem, kaj vam ustreza in kaj je dovolj, boste sprejeli sami. Tudi fordov bencinski Ecoboost se po porabi težko kosa z varčnimi dizli, saj se je povprečje porabe pri nas gibalo tam nekje okrog sedmih litrov – a poraba pač ni edino merilo, ki odloči, na katero stran – ali na dizelsko ali na bencinsko.
Sicer se tudi najnovejši focus vozi izjemno zanesljivo, kot smo to že bili vajeni pri njegovem predhodniku; pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi se zdaj pojavil model, ki bi mu lahko karkoli zamerili v zvezi z lego na cesti. Kapo dol, bi rekel Srečko. Niti se ne bi trudili ugotavljati, zakaj, a vtis in občutek je, da je najnovejši focus na splošno nekako bolj udoben in uglajen, ob tem pa je pridobil tudi kar lepo število varnostnih in asistenčnih sistemov, ki ga postavijo ob bok tudi tistim najbolj čislanim v razredu – saj razumete, da mislimo predvsem na uspešneža iz Wolfsburga. Oznaka opremljenosti titanium pomeni pri Fordu nivo tik pod vrhom – torej ima tak focus skoraj vse; testnemu so potem dodali še nekaj sladkosti in seveda smo s ceno po ceniku potem hitro čez 20 tisočakov
Pri Audiju imajo manjši problem. Če ga sploh prepoznajo kot problem. “Admiralska ladja”, ta morda tudi neumesten izraz, s katerim ulica imenuje skrajni doseg tehnologije pri katerem od avtomobilskih proizvajalcev, ima pri Audiju težavo. Ali je “admiralska ladja” A8, ali Q7?
Pred nekaj tedni je bil odgovor enostaven, saj je postarani Q7 štel že desetletje, A8 je proti njemu mladenič. A januarja letos so v Detroitu pomenljivo predstavili novi rod, ki te dni vozi tudi v Slovenijo. Pri nas je bil, je in bo ostal priljubljen, kakorkoli se to že čudno sliši.
Kaj je v avtomobilu novega, izjemnega in presežnega, bomo opisovali naslednje desetletje, zato danes le nekaj glavnih poudarkov. Avto je iz mogočne podobe prejšnjega rodu, malo s temeljito shujševalno kuro, nekaj z malenkost manjšimi proporci, mnogo pa z novim, manj bahatim oblikovanjem, postal diskretnejši. Ker se priklanja tudi ameriškemu in azijskim trgom, je izgubil del klasične SUV-jevske podobe ter postal sprejemljivejši za okolja, kjer jim je bližje bolj urbana podoba, za brezpotja pa uporabljajo temu namenjena vozila.
Tehnološko je Q7 izložbeno okno, ne le Audijeve ali kar nemške avtomobilske industrije, temveč je v vozilu zbrano praktično vse, kar industrija ponuja po stoletju in več neprekinjenega razvoja. Q7 je tako ne le prestižen avto, ki si ga lahko privošči manjšina, temveč je tudi ena izmed osti avtomobilskega razvoja ter mora kot tak zanimati vsakega ljubitelja avtomobilizma. Če je recimo lahko pot v službo s Q7 manj stresna kot če se peljete v kakšnem drugem vozilu, pa je vprašanje.
Fordova raziskava evropskih poti v službo, v kateri je sodelovalo 5500 voznikov v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, je pokazala, da je vožnja na delo stresna za dobro četrtino ljudi, sama služba oziroma delo pa je kot stresno opisalo manj vprašanih – 23 odstotkov. V Rimu je recimo vožnja na delo za veliko vprašanih bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane bolj od obiska zobozdravnika. Študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je tudi pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in na splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozniki v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 v Londonu in 100 minut v Madridu. Sicer je raziskava pokazala, da je vožnja najbolj stresna za voznike v Rimu (tam je takih kar 57 odstotkov), v Londonu jih je 41 odstotkov, v Parizu pa 35. Če torej tudi vam kdaj ne gre povsem gladko na poti v službo ali iz nje, pomislite, da bi lahko bilo še veliko huje.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.
V Rimu je vožnja na delo za v bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa bolj od obiska zobozdravnika.
Škoda je svojo novo fabio predstavila lani in tudi pri nas vzbudila kar veliko pozornosti. Avtomobil je všečen in uporaben, o tem ni dvoma. Tudi družina z enim ali dvema manjšima otrokoma je presodila, da bi to bil primeren in dosegljiv avtomobil zanje, če bi le imel malo večji prtljažnik. Predvsem zato se je za tiste, ki radi oziroma morajo prevažati več prtljage, predstavila še karavanska izvedenka. Ta v prtljažnem prostoru ponuja za 530 litrov prostora, oziroma, če podremo naslon zadnje klopi, skoraj 1400 litrov, kar je za 425 cm dolg avtomobil vsekakor hvalevreden dosežek – in to je tudi poglavitna prednost karavanskega modela combi. Prtljažnemu prostoru so dodali še nekaj opreme. Tu so predali, pa kavlji, tudi mreža – za lažje prevažanje takih ali drugačnih tovorov. Omenimo še pogonski agregat – 1,2 litrski bencinski TSI z 81 kilovati moči; skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta mirno in tudi dovolj odločno, če želimo. Povprečje porabe se da držati blizu šestih litrov – morda kakšen deciliter čez. Zdi se, da je kombinacija fabije combi in takega pogonskega sklopa zelo primerna, čeprav bi nekaterim morda zadostoval tudi 1,2 litrski TSI motor s 15 kilovati manj, a poraba ni bistveno drugačna. Kar zadeva ceno, pa gre tudi le za nekaj sto evrov razlike, tako da je prednost na strani močnejšega. Sicer je različica combi za 660 evrov dražja od običajne fabie. Z bogatim paketom opreme Style in še nekaj dodatki je cena testnega vozila sicer preskočila 16 tisoč evrov, a je seveda prav možno, da so nekateri dodatki odveč – potem se tudi cena lahko zniža za kakšnega tisočaka ali dva.
Fordov litrski trivaljni Ecoboost je prejel že kar nekaj priznanj in nagrad, zato je bilo kar pričakovano, da ga bodo ponudili tudi v najnovejši generaciji focusa. Z 92 kilovati moči (in ob pomoči šeststopenjskega ročnega menjalnika) je kos vsem zadolžitvam, ki mu jih naloži povprečen voznik – o tem ni nobenega dvoma. Tudi pri focusu velja podobno kot pri fabiji: obstaja tudi šibkejša različica motorja z enako prostornino, s 74 kilovati – ampak odločitev o tem, kaj vam ustreza in kaj je dovolj, boste sprejeli sami. Tudi fordov bencinski Ecoboost se po porabi težko kosa z varčnimi dizli, saj se je povprečje porabe pri nas gibalo tam nekje okrog sedmih litrov – a poraba pač ni edino merilo, ki odloči, na katero stran – ali na dizelsko ali na bencinsko.
Sicer se tudi najnovejši focus vozi izjemno zanesljivo, kot smo to že bili vajeni pri njegovem predhodniku; pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi se zdaj pojavil model, ki bi mu lahko karkoli zamerili v zvezi z lego na cesti. Kapo dol, bi rekel Srečko. Niti se ne bi trudili ugotavljati, zakaj, a vtis in občutek je, da je najnovejši focus na splošno nekako bolj udoben in uglajen, ob tem pa je pridobil tudi kar lepo število varnostnih in asistenčnih sistemov, ki ga postavijo ob bok tudi tistim najbolj čislanim v razredu – saj razumete, da mislimo predvsem na uspešneža iz Wolfsburga. Oznaka opremljenosti titanium pomeni pri Fordu nivo tik pod vrhom – torej ima tak focus skoraj vse; testnemu so potem dodali še nekaj sladkosti in seveda smo s ceno po ceniku potem hitro čez 20 tisočakov
Pri Audiju imajo manjši problem. Če ga sploh prepoznajo kot problem. “Admiralska ladja”, ta morda tudi neumesten izraz, s katerim ulica imenuje skrajni doseg tehnologije pri katerem od avtomobilskih proizvajalcev, ima pri Audiju težavo. Ali je “admiralska ladja” A8, ali Q7?
Pred nekaj tedni je bil odgovor enostaven, saj je postarani Q7 štel že desetletje, A8 je proti njemu mladenič. A januarja letos so v Detroitu pomenljivo predstavili novi rod, ki te dni vozi tudi v Slovenijo. Pri nas je bil, je in bo ostal priljubljen, kakorkoli se to že čudno sliši.
Kaj je v avtomobilu novega, izjemnega in presežnega, bomo opisovali naslednje desetletje, zato danes le nekaj glavnih poudarkov. Avto je iz mogočne podobe prejšnjega rodu, malo s temeljito shujševalno kuro, nekaj z malenkost manjšimi proporci, mnogo pa z novim, manj bahatim oblikovanjem, postal diskretnejši. Ker se priklanja tudi ameriškemu in azijskim trgom, je izgubil del klasične SUV-jevske podobe ter postal sprejemljivejši za okolja, kjer jim je bližje bolj urbana podoba, za brezpotja pa uporabljajo temu namenjena vozila.
Tehnološko je Q7 izložbeno okno, ne le Audijeve ali kar nemške avtomobilske industrije, temveč je v vozilu zbrano praktično vse, kar industrija ponuja po stoletju in več neprekinjenega razvoja. Q7 je tako ne le prestižen avto, ki si ga lahko privošči manjšina, temveč je tudi ena izmed osti avtomobilskega razvoja ter mora kot tak zanimati vsakega ljubitelja avtomobilizma. Če je recimo lahko pot v službo s Q7 manj stresna kot če se peljete v kakšnem drugem vozilu, pa je vprašanje.
Fordova raziskava evropskih poti v službo, v kateri je sodelovalo 5500 voznikov v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, je pokazala, da je vožnja na delo stresna za dobro četrtino ljudi, sama služba oziroma delo pa je kot stresno opisalo manj vprašanih – 23 odstotkov. V Rimu je recimo vožnja na delo za veliko vprašanih bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane bolj od obiska zobozdravnika. Študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je tudi pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in na splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozniki v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 v Londonu in 100 minut v Madridu. Sicer je raziskava pokazala, da je vožnja najbolj stresna za voznike v Rimu (tam je takih kar 57 odstotkov), v Londonu jih je 41 odstotkov, v Parizu pa 35. Če torej tudi vam kdaj ne gre povsem gladko na poti v službo ali iz nje, pomislite, da bi lahko bilo še veliko huje.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov