Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.
V Rimu je vožnja na delo za v bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa bolj od obiska zobozdravnika.
Škoda je svojo novo fabio predstavila lani in tudi pri nas vzbudila kar veliko pozornosti. Avtomobil je všečen in uporaben, o tem ni dvoma. Tudi družina z enim ali dvema manjšima otrokoma je presodila, da bi to bil primeren in dosegljiv avtomobil zanje, če bi le imel malo večji prtljažnik. Predvsem zato se je za tiste, ki radi oziroma morajo prevažati več prtljage, predstavila še karavanska izvedenka. Ta v prtljažnem prostoru ponuja za 530 litrov prostora, oziroma, če podremo naslon zadnje klopi, skoraj 1400 litrov, kar je za 425 cm dolg avtomobil vsekakor hvalevreden dosežek – in to je tudi poglavitna prednost karavanskega modela combi. Prtljažnemu prostoru so dodali še nekaj opreme. Tu so predali, pa kavlji, tudi mreža – za lažje prevažanje takih ali drugačnih tovorov. Omenimo še pogonski agregat – 1,2 litrski bencinski TSI z 81 kilovati moči; skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta mirno in tudi dovolj odločno, če želimo. Povprečje porabe se da držati blizu šestih litrov – morda kakšen deciliter čez. Zdi se, da je kombinacija fabije combi in takega pogonskega sklopa zelo primerna, čeprav bi nekaterim morda zadostoval tudi 1,2 litrski TSI motor s 15 kilovati manj, a poraba ni bistveno drugačna. Kar zadeva ceno, pa gre tudi le za nekaj sto evrov razlike, tako da je prednost na strani močnejšega. Sicer je različica combi za 660 evrov dražja od običajne fabie. Z bogatim paketom opreme Style in še nekaj dodatki je cena testnega vozila sicer preskočila 16 tisoč evrov, a je seveda prav možno, da so nekateri dodatki odveč – potem se tudi cena lahko zniža za kakšnega tisočaka ali dva.
Fordov litrski trivaljni Ecoboost je prejel že kar nekaj priznanj in nagrad, zato je bilo kar pričakovano, da ga bodo ponudili tudi v najnovejši generaciji focusa. Z 92 kilovati moči (in ob pomoči šeststopenjskega ročnega menjalnika) je kos vsem zadolžitvam, ki mu jih naloži povprečen voznik – o tem ni nobenega dvoma. Tudi pri focusu velja podobno kot pri fabiji: obstaja tudi šibkejša različica motorja z enako prostornino, s 74 kilovati – ampak odločitev o tem, kaj vam ustreza in kaj je dovolj, boste sprejeli sami. Tudi fordov bencinski Ecoboost se po porabi težko kosa z varčnimi dizli, saj se je povprečje porabe pri nas gibalo tam nekje okrog sedmih litrov – a poraba pač ni edino merilo, ki odloči, na katero stran – ali na dizelsko ali na bencinsko.
Sicer se tudi najnovejši focus vozi izjemno zanesljivo, kot smo to že bili vajeni pri njegovem predhodniku; pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi se zdaj pojavil model, ki bi mu lahko karkoli zamerili v zvezi z lego na cesti. Kapo dol, bi rekel Srečko. Niti se ne bi trudili ugotavljati, zakaj, a vtis in občutek je, da je najnovejši focus na splošno nekako bolj udoben in uglajen, ob tem pa je pridobil tudi kar lepo število varnostnih in asistenčnih sistemov, ki ga postavijo ob bok tudi tistim najbolj čislanim v razredu – saj razumete, da mislimo predvsem na uspešneža iz Wolfsburga. Oznaka opremljenosti titanium pomeni pri Fordu nivo tik pod vrhom – torej ima tak focus skoraj vse; testnemu so potem dodali še nekaj sladkosti in seveda smo s ceno po ceniku potem hitro čez 20 tisočakov
Pri Audiju imajo manjši problem. Če ga sploh prepoznajo kot problem. “Admiralska ladja”, ta morda tudi neumesten izraz, s katerim ulica imenuje skrajni doseg tehnologije pri katerem od avtomobilskih proizvajalcev, ima pri Audiju težavo. Ali je “admiralska ladja” A8, ali Q7?
Pred nekaj tedni je bil odgovor enostaven, saj je postarani Q7 štel že desetletje, A8 je proti njemu mladenič. A januarja letos so v Detroitu pomenljivo predstavili novi rod, ki te dni vozi tudi v Slovenijo. Pri nas je bil, je in bo ostal priljubljen, kakorkoli se to že čudno sliši.
Kaj je v avtomobilu novega, izjemnega in presežnega, bomo opisovali naslednje desetletje, zato danes le nekaj glavnih poudarkov. Avto je iz mogočne podobe prejšnjega rodu, malo s temeljito shujševalno kuro, nekaj z malenkost manjšimi proporci, mnogo pa z novim, manj bahatim oblikovanjem, postal diskretnejši. Ker se priklanja tudi ameriškemu in azijskim trgom, je izgubil del klasične SUV-jevske podobe ter postal sprejemljivejši za okolja, kjer jim je bližje bolj urbana podoba, za brezpotja pa uporabljajo temu namenjena vozila.
Tehnološko je Q7 izložbeno okno, ne le Audijeve ali kar nemške avtomobilske industrije, temveč je v vozilu zbrano praktično vse, kar industrija ponuja po stoletju in več neprekinjenega razvoja. Q7 je tako ne le prestižen avto, ki si ga lahko privošči manjšina, temveč je tudi ena izmed osti avtomobilskega razvoja ter mora kot tak zanimati vsakega ljubitelja avtomobilizma. Če je recimo lahko pot v službo s Q7 manj stresna kot če se peljete v kakšnem drugem vozilu, pa je vprašanje.
Fordova raziskava evropskih poti v službo, v kateri je sodelovalo 5500 voznikov v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, je pokazala, da je vožnja na delo stresna za dobro četrtino ljudi, sama služba oziroma delo pa je kot stresno opisalo manj vprašanih – 23 odstotkov. V Rimu je recimo vožnja na delo za veliko vprašanih bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane bolj od obiska zobozdravnika. Študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je tudi pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in na splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozniki v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 v Londonu in 100 minut v Madridu. Sicer je raziskava pokazala, da je vožnja najbolj stresna za voznike v Rimu (tam je takih kar 57 odstotkov), v Londonu jih je 41 odstotkov, v Parizu pa 35. Če torej tudi vam kdaj ne gre povsem gladko na poti v službo ali iz nje, pomislite, da bi lahko bilo še veliko huje.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.
V Rimu je vožnja na delo za v bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa bolj od obiska zobozdravnika.
Škoda je svojo novo fabio predstavila lani in tudi pri nas vzbudila kar veliko pozornosti. Avtomobil je všečen in uporaben, o tem ni dvoma. Tudi družina z enim ali dvema manjšima otrokoma je presodila, da bi to bil primeren in dosegljiv avtomobil zanje, če bi le imel malo večji prtljažnik. Predvsem zato se je za tiste, ki radi oziroma morajo prevažati več prtljage, predstavila še karavanska izvedenka. Ta v prtljažnem prostoru ponuja za 530 litrov prostora, oziroma, če podremo naslon zadnje klopi, skoraj 1400 litrov, kar je za 425 cm dolg avtomobil vsekakor hvalevreden dosežek – in to je tudi poglavitna prednost karavanskega modela combi. Prtljažnemu prostoru so dodali še nekaj opreme. Tu so predali, pa kavlji, tudi mreža – za lažje prevažanje takih ali drugačnih tovorov. Omenimo še pogonski agregat – 1,2 litrski bencinski TSI z 81 kilovati moči; skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta mirno in tudi dovolj odločno, če želimo. Povprečje porabe se da držati blizu šestih litrov – morda kakšen deciliter čez. Zdi se, da je kombinacija fabije combi in takega pogonskega sklopa zelo primerna, čeprav bi nekaterim morda zadostoval tudi 1,2 litrski TSI motor s 15 kilovati manj, a poraba ni bistveno drugačna. Kar zadeva ceno, pa gre tudi le za nekaj sto evrov razlike, tako da je prednost na strani močnejšega. Sicer je različica combi za 660 evrov dražja od običajne fabie. Z bogatim paketom opreme Style in še nekaj dodatki je cena testnega vozila sicer preskočila 16 tisoč evrov, a je seveda prav možno, da so nekateri dodatki odveč – potem se tudi cena lahko zniža za kakšnega tisočaka ali dva.
Fordov litrski trivaljni Ecoboost je prejel že kar nekaj priznanj in nagrad, zato je bilo kar pričakovano, da ga bodo ponudili tudi v najnovejši generaciji focusa. Z 92 kilovati moči (in ob pomoči šeststopenjskega ročnega menjalnika) je kos vsem zadolžitvam, ki mu jih naloži povprečen voznik – o tem ni nobenega dvoma. Tudi pri focusu velja podobno kot pri fabiji: obstaja tudi šibkejša različica motorja z enako prostornino, s 74 kilovati – ampak odločitev o tem, kaj vam ustreza in kaj je dovolj, boste sprejeli sami. Tudi fordov bencinski Ecoboost se po porabi težko kosa z varčnimi dizli, saj se je povprečje porabe pri nas gibalo tam nekje okrog sedmih litrov – a poraba pač ni edino merilo, ki odloči, na katero stran – ali na dizelsko ali na bencinsko.
Sicer se tudi najnovejši focus vozi izjemno zanesljivo, kot smo to že bili vajeni pri njegovem predhodniku; pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi se zdaj pojavil model, ki bi mu lahko karkoli zamerili v zvezi z lego na cesti. Kapo dol, bi rekel Srečko. Niti se ne bi trudili ugotavljati, zakaj, a vtis in občutek je, da je najnovejši focus na splošno nekako bolj udoben in uglajen, ob tem pa je pridobil tudi kar lepo število varnostnih in asistenčnih sistemov, ki ga postavijo ob bok tudi tistim najbolj čislanim v razredu – saj razumete, da mislimo predvsem na uspešneža iz Wolfsburga. Oznaka opremljenosti titanium pomeni pri Fordu nivo tik pod vrhom – torej ima tak focus skoraj vse; testnemu so potem dodali še nekaj sladkosti in seveda smo s ceno po ceniku potem hitro čez 20 tisočakov
Pri Audiju imajo manjši problem. Če ga sploh prepoznajo kot problem. “Admiralska ladja”, ta morda tudi neumesten izraz, s katerim ulica imenuje skrajni doseg tehnologije pri katerem od avtomobilskih proizvajalcev, ima pri Audiju težavo. Ali je “admiralska ladja” A8, ali Q7?
Pred nekaj tedni je bil odgovor enostaven, saj je postarani Q7 štel že desetletje, A8 je proti njemu mladenič. A januarja letos so v Detroitu pomenljivo predstavili novi rod, ki te dni vozi tudi v Slovenijo. Pri nas je bil, je in bo ostal priljubljen, kakorkoli se to že čudno sliši.
Kaj je v avtomobilu novega, izjemnega in presežnega, bomo opisovali naslednje desetletje, zato danes le nekaj glavnih poudarkov. Avto je iz mogočne podobe prejšnjega rodu, malo s temeljito shujševalno kuro, nekaj z malenkost manjšimi proporci, mnogo pa z novim, manj bahatim oblikovanjem, postal diskretnejši. Ker se priklanja tudi ameriškemu in azijskim trgom, je izgubil del klasične SUV-jevske podobe ter postal sprejemljivejši za okolja, kjer jim je bližje bolj urbana podoba, za brezpotja pa uporabljajo temu namenjena vozila.
Tehnološko je Q7 izložbeno okno, ne le Audijeve ali kar nemške avtomobilske industrije, temveč je v vozilu zbrano praktično vse, kar industrija ponuja po stoletju in več neprekinjenega razvoja. Q7 je tako ne le prestižen avto, ki si ga lahko privošči manjšina, temveč je tudi ena izmed osti avtomobilskega razvoja ter mora kot tak zanimati vsakega ljubitelja avtomobilizma. Če je recimo lahko pot v službo s Q7 manj stresna kot če se peljete v kakšnem drugem vozilu, pa je vprašanje.
Fordova raziskava evropskih poti v službo, v kateri je sodelovalo 5500 voznikov v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, je pokazala, da je vožnja na delo stresna za dobro četrtino ljudi, sama služba oziroma delo pa je kot stresno opisalo manj vprašanih – 23 odstotkov. V Rimu je recimo vožnja na delo za veliko vprašanih bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane bolj od obiska zobozdravnika. Študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je tudi pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in na splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozniki v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 v Londonu in 100 minut v Madridu. Sicer je raziskava pokazala, da je vožnja najbolj stresna za voznike v Rimu (tam je takih kar 57 odstotkov), v Londonu jih je 41 odstotkov, v Parizu pa 35. Če torej tudi vam kdaj ne gre povsem gladko na poti v službo ali iz nje, pomislite, da bi lahko bilo še veliko huje.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.
oronavirus je vplival tudi na področje souporabe vozil – torej tistih storitev, ki vam omogočajo vožnjo z avtomobilom, brez da bi si ga dejansko lastili. Platforme, ki ponujajo take storitve, so v preteklih letih hitro rasle, epidemija pa jih je seveda ustavila. S sogovorniki razmišljamo o tem, kakšna je pot naprej. Gosta: Marko Javornik (Voyego) in Tadej Martinčič (prevoz.org).
Renault captur stane 14 tisočakov, s pridihom prestiža pa lahko tudi dvakrat več. V Revozu zdaj izdelujejo tudi clio 100 TCe LPG, Fordov transit je dobil 10-stopenjski samodejni menjalnik, vsi modeli pa filter, ki ščiti tudi pred virusi. Jeep Compass je osvežen, izdelujejo ga v italijanski tovarni. Prodaja avtomobilov v maju je bila nekoliko boljša, a še vedno občutno manjša kot v lanskem primerljivem obdobju.
Začetek motociklistične sezone se je letos nekoliko raztegnil, bomo rekli, kakorkoli pa so mnogi motoristi že prevozili prve kilometre ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Andrej Brglez poudarja, da je zelo pomembno, da motorist ves čas vožnje razmišlja, kaj se lahko zgodi. Če misli odtavajo drugam, je to lahko usodno. V bistvu je vožnja z motorjem odlična rekreacija za možgane. Zapelje nas tudi Hyundai Santa Fe, ki je odličen družinski prevoznik in eden tistih SUV, ki lahko konkurira tudi bolj renomiranim in prestižnim. Pri Audiju ne pozabljajo na karavane. Novi A4 Avant je bistveno bolj prostoren od predhodnika, sicer pa privlačnega videza, tehnično dovršen in sploh pravi predstavnik premium znamke. Pri Peugeotu pa so se spomnili prve vgradnje volana - to se je zgodilo daljnega leta 1894. Zdaj volan že dolgo ni le usmerjevalec koles, vsa vozila so opremljena z večfunkcijskimi volani.
Slovenska dobaviteljska avtomobilska industrija zaposluje 40 tisoč ljudi, nič dobrega se ji ne piše v zadnjem času, iz znanih razlogov. To je pred dnevi v Odmevih skušal razložiti tudi direktor podjetja Hidria Holding Iztok Seljak, ki je poudaril doprinos panoge v državni proračun. Če pomoč države ne bo pametna in hitra, bo preživetje mnogih naših dobaviteljev pod velikim vprašajem. Andrej Brglez pa dodaja, da to, kar se v panogi dogaja, ni prišlo nepričakovano in da smo tudi pri nas na to že opozarjali. Če politika ne bo hitro in ustrezno reagirala, bo gospodarstvo čez dve, tri leta še v veliko večjih težavah.
Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste, tudi do 40 odstotkov. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati. Sicer pa velja, da se sami s seboj dogovorimo, kakšen avtomobil v resnici potrebujemo, potem pa je treba preveriti in preračunati veliko stvari, da pridemo na koncu do za nas najugodnejše ponudbe.
Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste. Če človek verjame, se da zdaj avto kupiti praktično za pol cene, nekateri oglašujejo 40 odstotni popust. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati.
Zapeljal nas je novi Peugeot 2008 z zmogljivim bencinskim trivaljnikom in še vedno sveži 3008 z dizlom in odličnim osem stopenjskim samodejnim menjalnikom. Škoda bo kmalu pripeljala mestnega SUVja z robustnim značajem, to bo kamiq Scoutline, Citroen in Peugeot elektrificirata dostavnike, Goodyear pa izboljšuje lastnosti svoje celoletne pnevmatike.
Kar zadeva trgovanje z avtomobili, lahko rečemo, da so napovedi po svetu zmerno optimistične in kažejo ali raje upajo na krizo v obliki črke U – kar je natanko tisto o čemer smo pri nas že govorili pred približno mesecem. To potrjuje zdaj tudi raziskava Boston Consulting Group, ki napoveduje prav tako krivuljo krčenja in okrevanja s 6 do 9 mesečno upočasnitvijo avtomobilske industrije…. Kakorkoli, postavlja se vprašanje, kako globoko je korona zarezala v družinski proračun in v kakšni potrošniški kondiciji so kupci. Direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar razkriva, da se z določenimi ukrepi in olajšavami trudijo priti nasproti kupcem, Andrej Brglez pa poudarja, da je naš avtomobilski trg trenutno v fazi razmišljanja, da pa je še kako pomemben za poživljanje gospodarstva v širšem smislu.
Avtomobilska industrija je bila že pred začetkom pandemske krize pred velikim izzivom - kako izpeljati kolosalen in zelo drag premik k električnim vozilom. Zaprtja tovarn po vsem svetu so velika podjetja zdaj spravila v finančne težave, s kakršnimi se niso spopadla že desetletja. Nekateri največji proizvajalci se morajo za ohranjanje likvidnosti zadolževati pod krutimi obresti, ki v primeru Forda dosegajo skoraj 10 odstotkov. V denarnih težavah so se znašli tudi dobavitelji, ki so pomembni za slovensko gospodarsko sliko. Komentirajo Andrej Brglez, Stojan Petrič (Kolektor) in Rasto Oderlap (Autocommerce).
Javni potniški promet še vedno stoji, epidemija pa nas sili, da vse več razmišljamo o alternativnih modelih prevoza, ki bi lahko v časih večjih fizičnih razdalj med ljudmi ponudili možnosti, o katerih do zdaj še nismo glasno govorili. Z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti, tokrat o avtonomnih vozilih, ki bi lahko kmalu spremenila način dostavljanja dobrin, ter pomladni akciji za varnejši javi promet in dobro počutje.
Mobilni v teh dneh nismo prav zelo, a vseeno to ne pomeni, da v avtomobilski industriji vse stoji na mestu. Veliki proizvajalci iščejo poti iz krize, ki že kaže zobe. Evropsko združenje proizvajalcev je ta teden objavilo prve podatke o prodaji v marcu, torej mesecu, ko so evropske države ena za drugo začele sprejemati ukrepe za omejevanje gibanja. 55 odstotkov manj avtomobilov so prodali v primerjavi z lanskim marcem, v absolutnih številkah pa je bila prodaja avtomobilov marca najnižja po letu 1990. Ti podatki so opozorilo, da bo na avtomobilskem trgu prišlo do velikih sprememb, velika podjetja pa so začela z izigravanjem tekmecev na trgu, opozarja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Avtomobilska industrija je bila v zadnjih desetletjih eden izmed najmočnejših motorjev evropskega gospodarstva, v Evropski uniji zagotavlja 14 milijonov delovnih mest in prispeva 7 odstotkov evropskega BDP. Zdaj je v krizi, katere obsega še ne poznamo povsem natančno, jasno pa je, da bo zaprtje desetin avtomobilskih tovarn v Evropi velik izziv za prihodnje mesece in leta. Vlade in uprave podjetij zdaj iščejo načine, kako proizvodnjo spet čim prej zagnati, v Sloveniji se je ta teden prva tovarna že odprla, to je bila novomeška Adria Mobil. Stanje na trgu komentirata generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole in opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Zaprti so lokali in gostilne, zaprte so mnoge trgovine, ceste pa seveda ostajajo odprte in na njih se moramo še vedno držati pravil. Z vodjo Sektorja prometne policije Ivanom Kapunom se pogovarjamo o novem načinu dela tistih, ki so na cestah vedno prisotni - torej prometnih policistov, Andrej Brglez pa razmišlja o spremenjenem konceptu osebnega prostora in varnostne razdalje.
Avtomobilska industrija je v Evropi praktično zastala, takega stanja, kot so mu priča v tem nenavadnem zgodovinskem trenutku, niso avtomobilski proizvajalci doživeli še nikoli. Praktično vsa velika podjetja so zaprla tovarne v Evropi, v Združenih državah se tovarne prav tako zapirajo, medtem ko se na Kitajskem zdaj stanje že počasi normalizira. Ker je pred avtomobilsko industrijo zdaj velik izziv, nas je zanimalo, kako ga doživljajo veliki proizvajalci in kam jih bo vodila pot naprej. Komentirata Tom Fux (Toyota) in Andrej Brglez.
V času epidemije koronavirusa, ki se hitro prenaša med ljudmi in lahko na nekaterih površinah preživi tudi do tri dni, so zelo na udaru javna prevozna sredstva kot potencialno žarišče za nove okužbe. Z Ljubljanskega potniškega prometa so sporočili, da bo na vseh linijah veljal zimski počitniški vozni red, avtobuse pa bodo redno tudi dezinfecirali. Podobne ukrepe so sprejeli tudi drugi prevozniki. A ker smo v preteklih letih veliko govorili o novih oblikah mobilnosti, o souporabi avtomobilov, koles in skirojev, se moramo vprašati, kako tudi te drugačne oblike premikanja delujejo v času pandemije. Razmišlja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Novi Peugeot 208 je postal evropski avto leta, obiskal je tudi nas in nas preprical, da bi lahko bil spet svetovna uspešnica. Ni samo privlacnega videza in v notranjosti narejen velikopotezno, ampak nosi v sebi tudi plod slovenskega znanja – kljucni deli aluminijastega volanskega sistema so izdelani v Hidrii. Padec proizvodnje in prodaje avtomobilov se za zdaj izjemno cuti edino na Kitajskem; ne vemo, kako bi Evropa prenesla recimo 90-odstoten prodajni padec. Sicer pa je Ford razvil sistem, ki bo preprecil vozniku, da bi odprl vrata in tako zaprl pot kolesarju, Volvo pa je pri zašciti potnikov prilagodil varnostne sisteme posebej tudi za ženske, ki so zaradi naravnih razlik v anatomiji in moci bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrecah.
Ponovno nas obišče Renault clio, Slovenski avto leta 2020. Čeprav ni prav pogosto, da pri manjših avtomobilih naletimo na dizle, pa clio dokazuje, da tudi tovrstnim motorjem še ni odbila zadnja ura. Še enkrat se bomo vprašali, če avto res naredi človeka oziroma če po tipu in videzu avtomobila res že lahko sklepamo, kdo oziroma kakšen je voznik. Francoska premijska znamka DS je predstavila veliko napredno limuzino DS 9, Španska Cupra pa je ob družbi Seat dobila svoj novi sedež.
Neveljaven email naslov